Ob prazniku: 'Prekmurje neločljivi in dragoceni del Slovenije'

Vrtovec se je zavzel za razvojne priložnosti Prekmurja, ustvarjanje pogojev, da mladi ostanejo oziroma se vračajo v regijo, ter izpostavil potenciale Prekmurja in pomen sodobne infrastrukture. Opozoril je tudi na letošnjo sušo in stiske prekmurskih kmetov ter dejal, da brez slovenskega kmeta ni slovenske hrane. "Zato vam s tega mesta sporočam - niste in ne boste ostali sami!" je dejal.

V svojem govoru je izpostavil tudi demografske izzive in "demografsko zimo" ter poudaril, da mora biti prihodnost povsod v Sloveniji. "Brez Slovencev ni in ne more biti Slovenije, kakršno poznamo in kakršno bi radi," je še dejal.

Praznik je posvečen spominu na dogodke po prvi svetovni vojni, ko je Prekmurje po odločitvah Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jugoslovanska vojska je območje zasedla 12. avgusta 1919, pet dni pozneje pa je bila na množičnem zborovanju v Beltincih oblast predana civilnemu upravitelju. Tako so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom.

Dan priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom praznujemo od leta 2006 kot državni praznik, ki pa ni dela prost dan.

Pirc Musarjeva je spomnila na 17. avgust 1919, ko so na množičnem zborovanju v Beltincih zavedni Prekmurke in Prekmurci izrazili voljo, da želijo svojo prihodnost graditi skupaj z rojaki na drugi strani Mure. "Danes, več kot stoletje pozneje, je Prekmurje neločljivi in dragoceni del Slovenije. Ne le na zemljevidu, temveč je to zlasti z jezikom, kulturo, književnostjo, glasbo, kulinariko in skupnim zgodovinskim spominom. Slovenija brez Prekmurja preprosto ne bi bila Slovenija, kakršno poznamo in imamo radi," je zapisala v poslanici.

Prekmurje je v stoletjih ohranilo svojo prepoznavnost prav zato, ker je znalo varovati svoje korenine, je poudarila. "Prekmurski jezik, pesem in pisana beseda so preživeli tudi obdobja, ko je bila narodna pripadnost pred težkimi preizkušnjami. Ta vztrajnost nas uči, da povezanost ne pomeni enakosti in da skupnost ni močna takrat, ko izbriše razlike, temveč je močna, ko jih zna sprejeti kot svoje bogastvo," je zapisala.

Po njenih besedah ne smemo pozabiti tudi na porabske Slovence, ki so leta 1919 ostali zunaj meja takratne skupne države, saj "tudi oni so in ostajajo pomemben del slovenskega narodnega in kulturnega prostora".

Zgodovina nas, kot je navedla Pirc Musar v poslanici, uči, da nobena pridobljena pravica, nobena skupnost in nobena povezanost niso samoumevne, ampak si je zanje treba ves čas prizadevati. "S spoštovanjem drug drugega, ohranjanjem jezika in kulturne dediščine, solidarnostjo med regijami ter predvsem z zavedanjem, da je Slovenija močna toliko, kolikor se lahko vsak njen del razvija in ima v njej svojo prihodnost," je sklenila predsednica republike.