'Ko je človečnost na preizkušnji, potrebujemo pogum, da ostanemo ljudje'

Po koncu prve svetovne vojne sta po besedah predsednice republike Nataše Pirc Musar dozorevala prebujenje in spoznanje, da si Slovenci zaslužijo svobodo in narodnostne pravice ter življenje v skupni državi. "Vendar smo si pravico do lastne identitete, jezika, izobraževanja, kulture in ustvarjanja morali izboriti, kar smo storili z zanosom, vizijo, uporom, pogumom in velikimi žrtvami," je v govoru v Lipici povedala predsednica.

Spomnila je, da so Primorci med obema vojnama več kot 20 let trpeli zaradi fašističnega nasilja. Več kot 300.000 Slovencem so s sistematičnim raznarodovanjem in zatiranjem grobo kratili človekove pravice, je dejala.

"Fašistične oblasti so poitalijančile slovenske šole, zaprle stotine kulturnih, športnih, mladinskih, socialnih in kulturnih društev, gospodarskih zadrug, denarnih zavodov, narodnih domov in knjižnic. Njihov namen ni bil le uničenje slovenskih ustanov. Z vso silovitostjo so želeli zatreti jedro skupnosti ter jezik, družine, šole, kulturo, spomin, zavest in občutek pripadnosti, torej vse, s čimer so ljudje uresničevali in živeli svojo narodnost," je dejala.

Hkrati je predsednica izpostavila, da so upore v Evropi odločno vodili mladi borbaši in tigrovci. Spomnila je tudi na pesnika Kosovela, ki je v tem času pustil neizbrisno sled. "Njegova poezija je postala glas generacije, ki se ni želela sprijazniti s svetom krivic, nasilja in odrekanja pravici do lastne identitete," je povedala. "Kosovelovi verzi niso le odsev časa, v katerem je živel, temveč tudi izraz nemira, zavesti in upanja generacije, ki je odraščala v času sistematičnega zatiranja in preganjanja," meni.

Kosovelov poziv k temeljnim družbenim vrednotam, resnici in človečnosti po besedah Pirc Musar ostaja brezčasen. "Čas, v katerem živimo, je drugačen, vendar vrednote, ki jih je izpovedoval, ostajajo enako pomembne in žive tudi danes. Resnica je še vedno temelj svobodne družbe, solidarnost je še vedno moč skupnosti, enakost je tudi zdaj merilo naše pravičnosti, tovarištvo pa pripravljenost, da ne ostanemo ravnodušni ob krivicah, da se slišimo in si medsebojno pomagamo," je izpostavila.

Spomnila je tudi na sodobne dogodke, dogajanje v Gazi, Ukrajini, Sudanu, Sahelu, Hormuški ožini in drugje. "Ne smemo dopustiti, da bi podobe uničenja, trpljenja in obupa postale nekaj običajnega. Prav nasprotno – ko je človečnost na preizkušnji, potrebujemo pogum, da ostanemo ljudje," je poudarila.

Prihodnost ni nekaj, kar nas čaka, je dejala. "Gradimo jo skupaj, vsak dan, z vsako odločitvijo in besedo ter vsakim dejanjem. Vsak od nas jo gradi. Brez srčnosti in človečnosti pa ne bomo uspeli," je izpostavila.

Zbrane na hipodromu Kobilarne Lipica, ki je bil poln do zadnjega kotička, je nagovoril tudi sežanski župan Andrej Sila. "V teh dneh veliko govorimo o imenu našega praznika. Besede so pomembne, zgodovinska dejstva so pomembna, kolektivni spomin je pomemben. In prav je, da se o tem pogovarjamo. Toda danes nismo tukaj, da bi se delili zaradi ene besede. Tukaj smo zato, da skupaj praznujemo vse tisto, česar nam nobena beseda ne more vzeti," je komentiral vladni predlog o preimenovanju primorskega praznika.

Sila je dejal, da so se v Lipici zbrale vse generacije, ljudje od blizu in daleč, ljudje različnih pogledov in prepričanj. "Danes smo preprosto skupaj, kajti Primorska presega delitve. Primorska je v vseh nas, ki jo nosimo v sebi, v načinu kako govorimo, v zgodbah, ki jih ohranjamo, v prostoru, ki jim pripada. Je nekaj, česar ni mogoče izbrisati ne z mejo in tudi ne z besedo," je izpostavil.

Prireditev so zaznamovali tudi številni nastopajoči, ki so prišli z vseh koncev Primorske in iz zamejstva, skupno jih je bilo več kot tisoč. Med obiskovalci prireditve pa so bili tudi nekdanji predsednik Milan Kučan, nekateri poslanci in poslanke DZ ter primorski župani in županje.

Ob bližajočem se prazniku se je danes s poslanico Primorcem oglasil tudi predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob. Kot so ga v stranki povzeli v sporočilu za javnost, je poudaril zgodovinski pogum ljudi, ki so se uprli fašizmu, izborili svobodo in po vojni zmogli tudi težke odločitve, potrebne za mir in nov začetek. "Primorska in Slovenija sta takrat imeli srečo ljudi, ki so zmogli ta pogum. Veste, zakaj? Ker so res, res imeli radi domovino. Ne s parolami. S srcem! Postavili so se na svetlo stran zgodovine - na stran spoštovanja, integritete, sočutja. Na stran, kjer je človek človeku človek," je poudaril Golob.

V stranki so ob tej priložnosti zapisali še, da ni prav, da bi se ime praznika spremenilo brez Primorcev. Prav tako so obžalovali odločitev vlade, da prekliče že sprejeto odločitev o izdaji zbirateljskih kovancev ob 80. obletnici priključitve Primorske k matični domovini. "Takšna obletnica bi morala biti priložnost, da država zgodovinski spomin Primorske počasti, ne pa ga zmanjšuje," so prepričani.

Letos mineva 79 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, s katero je po koncu druge svetovne vojne del Primorske pripadel tedanji Jugoslaviji, del pa ostal v Italiji. Na dan uveljavitve pogodbe, 15. septembra, praznujemo državni praznik priključitve Primorske k matični domovini. Vlada ga želi sicer preimenovati v vrnitev Primorske.