Na ministrstvu sicer višine predlaganega zvišanja niso razkrili. Kot so napovedali, bo o pobudi "ministrstvo v okviru vlade razpravljalo, ko in če bo ta pobuda najprej potrjena na svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz)". Načeloma pa podpirajo morebitno izredno uskladitev, "če bi ta zagotovila pošteno in celovito uskladitev, ki bi odražala resnično rast dohodkov in krepila socialno varnost upokojencev".
Svet Zpiz je sicer v torek sprejel sklep, da se bodo pokojnine z redno februarsko uskladitvijo zvišale za 4,2 odstotka. Pri uskladitvi so v skladu z zadnjo pokojninsko reformo v 50 odstotkih upoštevali rast povprečne bruto plače in v 50 odstotkih povprečno rast cen življenjskih potrebščin.

V finančnem načrtu Zpiza za letos so sicer predvideli uskladitev v višini petih odstotkov. Generalni direktor zavoda Marijan Papež je ob robu torkove seje sveta Zpiza pojasnil, da so v finančnem načrtu upoštevali jesensko napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), a je bila nato rast bruto plač nižja. S tem pa bo tudi redna uskladitev pokojnin nižja od tiste, ki so jo na zavodu pričakovali.
Stopnja rasti povprečne bruto plače za več kot petino nižja od napovedi
Kot so danes navedli na ministrstvu za delo, je bila stopnja rasti povprečne bruto plače v letu 2025, ki jo je v ponedeljek objavil Statistični urad RS (5,9 odstotka), za več kot petino nižja od Umarjeve jesenske napovedi (7,5 odstotka), posledično pa je nižja od pričakovane tudi redna uskladitev pokojnin. "Obstaja možnost, da ta ne odraža dejansko nižjih dohodkov zaposlenih," so dodali. Na ministrstvu tako trenutno preučujejo, ali je ta razkorak nastal zaradi metodoloških ali vsebinskih razlogov, so še pojasnili.
O predlogu za dodatno, izredno uskladitev pokojnin poleg že potrjene redne uskladitve v višini 4,2 odstotka je sicer danes prvi poročal portal N1. Že na seji sveta Zpiza pa je ena od predstavnic upokojencev Anka Tominšek povedala, da se je nanjo že obrnilo več upokojencev, ki so razočarani zaradi nižjega odstotka uskladitve od sprva ocenjenega.
Zatem so se oglasili tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije. Opozorili so, da uskladitev pokojnin v višini 4,2 odstotka ne sledi realnim življenjskim razmeram, v katerih živijo upokojenci. Dejanska rast stroškov hrane, energentov, bivanja in storitvenih dejavnosti je bila namreč bistveno višja, zato takšna uskladitev za številne starejše ne pomeni izboljšanja, temveč nadaljnje zniževanje njihove kupne moči. Od vlade tako pričakujejo pravičnejše usklajevanje pokojnin, so sporočili.
Po navedbah Zpiza 4,2-odstoten dvig pokojnin na letni ravni pomeni 341 milijonov evrov.
'To ni radikalna zahteva'
V ZSSS in sindikatu upokojencev, ki je njen član, prav tako opozarjajo, da je življenje dražje, stroški za hrano, energente, ogrevanje, komunalne storitve, zdravstvene storitve in doplačila rastejo. Pokojnine pa ne sledijo dejanskim stroškom življenja starejših.
"Številni upokojenci danes ne razmišljajo o kakovosti življenja, temveč o tem, ali bodo lahko plačali položnice in si zagotovili osnovno prehrano," so zapisali v javnem pozivu vladi. Od te pričakujejo, da takoj sprejme odločitev o izredni uskladitvi pokojnin v višini najmanj odstotka.
"To ni radikalna zahteva. To je minimalen popravek, ki bi vsaj delno omilil pritisk visokih življenjskih stroškov na starejše," so poudarili. Poziv pa so podkrepili tudi s podatki Statističnega urada RS. Ti po njihovih navedbah kažejo, da se letne cene življenjskih potrebščin še vedno zvišujejo in so v letu 2025 zabeležile rast tudi pri najpomembnejših dobrinah.
"Če lahko vlada in poslanci v zadnjem obdobju kot po tekočem traku predlagajo in sprejemajo ukrepe, ki imajo za posledico večjo prekarizacijo trga dela in manjši priliv v socialne blagajne, potem je najmanj, kar lahko in morajo storiti, to, da sprejmejo predlog za izredno uskladitev pokojnin od 1. januarja 2026," so še zapisali.
V poslanskih skupinah Svoboda in SD podpirajo prizadevanja za pravičnejše usklajevanje pokojnin. V SD menijo, da mora biti uskladitev vezana na dejanske življenjske stroške, posebej tiste, ki najbolj bremenijo starejše. V Svobodi pa so zaskrbljeni glede višine redne uskladitve pokojnin, saj so po zagotovilih ministra pričakovali, da bo višja.

























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.