Ob slovenski obali za zdaj niso opazili pomora leščurjev

"Italijanski kolegi so nas obvestili, da naj bi bilo pobitih od 60 do 70 odstotkov populacije. Takih pomorov ob slovenski obali do zdaj nismo zaznali," je povedal raziskovalec Borut Mavrič in dodal, da so italijanski kolegi v severnem Jadranu tudi s testiranji potrdili prisotnost smrtonosnega zajedavca, ki so ga v Sredozemlju, edinem bivalnem okolju leščurja, prvič odkrili konec poletja 2016, in sicer v Španiji.

Raziskovalci Morske biološke postaje Piran, ki je del Nacionalnega inštituta za biologijo, so bili v stiku tudi s hrvaškimi kolegi glede tega, ali se je položaj vzdolž vzhodnojadranske obale kaj spremenil, potem ko so lani poleti od njih dobili informacije, da so pomore opazili v južnem in deloma osrednjem Jadranu, nekje do Zadra in Dugega otoka. "Po zadnjih informacijah bolj severno po njihovem vedenju pomori niso bili opaženi," je povedal Mavrič.

Pri nas so morje nazadnje pregledovali prejšnji teden. "Vsaj v Piranskem zalivu so bili leščurji normalni, zdravi, so se zapirali, vse je bilo v redu," je dodal Mavrič, ki pa glede na potrjeno prisotnost zajedavca severno od slovenske obale pričakuje, da se bo ta pojavil tudi pri nas.

Je pa v zvezi s tem zajedavcem, ki je iz roda haplosporidium, do zdaj znano, da načelno ne povzroča pogina, kadar je temperatura vode nizka, torej v zimskih mesecih, ampak se pomori pojavijo z višanjem temperature vode. Smrtnost prizadetih leščurjev pa je skorajda 100-odstotna.

Raziskovalci za zdaj ne vedo, zakaj je zajedavec nekako "preskočil" območje slovenske obale in se pojavil severneje. So pa že novembra lani slovenski raziskovalci morja s podporo ministrstva za okolje in prostor preselili 75 leščurjev izpred portoroške plaže v Škocjanski zatok.

Za ta ukrep so se odločili, ker nekatere informacije iz Zahodnega Sredozemlja kažejo, da so določene populacije leščurjev v lagunah preživele, čeprav so hkrati opazili pomore zunaj v morju. "Sumi se, da razmere v lagunah niso ugodne za razmnoževanje tega zajedavca," je pojasnil Mavrič in dodal, da je to edini ukrep, ki so ga za zdaj lahko izvedli, drugih preventivnih ukrepov ni.

"V tej fazi nimamo druge možnosti, kot da spremljamo, kaj se dogaja," je dejal. Zaradi vseh pomorov – največ jih je ob španski, francoski, grški in turški obali – je sicer Mednarodna unija za ohranitev narave (IUCN) leščurja pred nekaj tedni uvrstila na seznam kritično ogroženih vrst.

Veliki leščur (pinna nobilis) je zavarovana vrsta školjke in je sredozemski endemit. Je največja školjka v Sredozemlju, zraste lahko do 1,2 metra. Najvišje poznane gostote naseljenosti leščurja so prav ob slovenski obali, v morskih travnikih, do globine od šest do osem metrov, je izpostavil Mavrič.

Leščur živi predvsem na mehkem sedimentnem dnu. "Predstavlja trdno dno v sistemu, deluje kot biokonstruktor, ustvarja nove niše, nova območja, da se drugi organizmi lahko naselijo, in s tem povečuje biodiverziteto nekega prostora. Po drugi strani pa je pomemben tudi v dinamiki organske snovi. Eno najpomembnejših okolij zanj so morski travniki, kjer predela veliko organske mase," je še pojasnil raziskovalec.