Zaradi selitve nujne medicinske pomoči na ljubljansko urgenco na nogah tudi pristojno ministrstvo

Sobotna dežurna služba za odrasle v enoti Metelkova, ki spada pod okriljem Zdravstvenega doma Ljubljana, se od minule sobote izvaja le še v enoti splošne nujne medicinske pomoči na Bohoričevi ulici oziroma na ljubljanski urgenci. V UKC Ljubljana trdijo, da odločitev o ukinitvi ene od dveh ljubljanskih lokacij dežurne zdravniške službe v Ljubljani ni bila sprejeta v soglasju z njimi. Vodstvu ljubljanskega zdravstvenega doma so predlagali zamrznitev selitve, saj opozarjajo, da uveljavitev spremembe za njih pomeni 100 ali več bolnikov več, in to ravno v času pričakovanega povečanja okužb dihal. S potezo zdravstvenega doma v Ljubljani pa niso bili uradno seznanjeni niti na pristojnem ministrstvu. Kot so sporočili z ministrstva za zdravje, so 27. novembra organizirali posvet vseh deležnikov, ki sodelujejo v vseh urgentnih centrih v državi. Vsi so se strinjali, da naj bo vstopno mesto za vse nujne bolnike enotno, torej v urgentnih centrih.

"Vendar pa je takšen prenos treba izvesti premišljeno in postopoma, da ne bi prišlo do težav v zagotavljanju nujne medicinske pomoči bolnikom," poudarjajo. Pred prenosom dežurne službe je treba zagotoviti vse pogoje za nemoteno delovanje dežurne službe, vključno s sodelovanjem družinskih zdravnikov pri zagotavljanju dežurne službe v urgentnih centrih, so na ministrstvu še opozorili v sporočilu za javnost.

Spomnili so tudi na pravilnik iz leta 2015, ki določa, da je pred selitvijo dejavnosti potreben medsebojen dogovor med obema izvajalcema, ki zagotavljata nujno medicinsko pomoč na primarni in sekundarni ravni, zato se morata o prenosu dogovoriti ljubljanska univerzitetni klinični center in zdravstveni dom.

'Mešanja zdravih in bolnih bolnikov ne bomo mogli preprečiti'

Zdravnik Anže Kristan iz UKC Ljubljana je danes v kratki izjavi pojasnil, zakaj omenjeno selitev vidijo kot zelo slab ukrep. Pristojni se namreč bojijo, da bo organizacijska sprememba povzročila preveliko obremenitev prostorov in morebitno izpostavljenost sicer nepotrebnim tveganjem za bolnike in zaposlene. "Na podlagi minulega vikenda se je pokazalo, da je v teh prostorih čez dan še enkrat več pacientov kot običajno. To so pacienti, ki niso mogli poiskati pomoči v ambulanti na Metelkovi," pravi Kristan.

Opozarja, da sta dve težavi. Prva je začetek prehladnih obolenj in gripe, kar pomeni, da se bosta tukaj mešali populaciji s kroničnimi obolenji ter bolniki z virusnimi obolenji. Druga pa je začetek gradnje urgentnega kirurškega bloka, kar pomeni, da bo manj čakalnic na voljo in bodo celo združene s triažo. "Tega mešanja absolutno ne bomo mogli preprečiti," je jasen Kristan.

Na vprašanje, ali je še možen in smiseln korak nazaj, pa odgovarja: "Seveda je. Potrebno je poiskati rešitev, ki bo najboljša za naše skupne bolnike. Mislim, da tukaj ni prostora za kakšne zamere. Pogovori morajo teči dalje. Ko jim bomo ponovno predsavili naše argumente, si bodo zagotovo premislili," je prepričan Kristan. "To pa ne pomeni, da bo proces združevanja prekinjen."

Zdravstveni domovi vztrajajo pri svoji odločitvi

A v zdravstvenem domu, ki izvaja nujno medicinsko pomoč tudi v prostorih urgence v UKC Ljubljana, stojijo za svojo odločitvijo. Kot so pojasnili, ne pričakujejo tolikšnega povečanja števila sobotnih obiskovalcev na urgenci, kot se bojijo v UKC Ljubljana.

Na Metelkovi so v sobotnih dežurstvih beležili od 100 do 110 obiskov, verjamejo pa, da vsi ti ne bodo prihajali tudi na urgenco na Bohoričevo, predvsem iz razlogov, zaradi katerih so mnogi doslej obiskovali dežurnega zdravnika. K njim so namreč ob sobotah ljudje prihajali tudi zaradi manjših zdravstvenih težav, le majhen delež teh obiskov pa je dejansko sodil v dežurno službo.

V zadnjem času so zabeležili še večji pritisk na službo nujne medicinske pomoči oz. dežurno službo, kar pripisujejo podaljševanju čakalnih dob v zdravstvu, saj ljudje skušajo na ta način hitreje priti v zdravstveni sistem in hitreje rešiti svoje zdravstvene težave.