Ob svetovnem dnevu pozivi k zaščiti in razglasitvi čebel za ogrožene

Vloga čebel in opraševalcev v kmetijstvu in proizvodnji hrane je bila rdeča nit osrednjega dogodka ob svetovnem dnevu čebel, ki je potekal v Rimu. Čebele in drugi opraševalci so poleg zagotavljanja prehranske varnosti in vitalnega kmetijstva neprecenljivi tudi z okoljskega in gospodarskega vidika, je dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec.

"Opraševalci so dober bioindikator razmer v okolju, zato sem še kako zaskrbljena nad opozorili o ogroženosti in upadanju populacij čebel in ostalih opraševalcev. Na takšno stanje vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človekovih aktivnosti, čebele so izpostavljene tudi škodljivcem in boleznim, njihov življenjski prostor pa se krči zaradi naraščajočega svetovnega prebivalstva in podnebnih sprememb," je na prireditvi, ki sta jo pripravili Slovenija in organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO), je dejala Pivečeva.

Ministrica je pozvala k skupnemu ukrepanju na mednarodni ravni za zaščito čebel in opraševalcev, saj bo to prispevalo k reševanju globalnih problemov – prehodu na trajnostno kmetijstvo in odpravi revščine in lakote v državah v razvoju. Posebej je opozorila na prispevek, ki ga čebelarstvo lahko ponudi pri opolnomočenju žensk na podeželju, so sporočili z ministrstva.

"V državah v razvoju so opraševalci in brezplačna storitev opraševanja potreben pogoj za raznolik in bogat pridelek. Ključno vlogo pri tem igrajo ženske, saj bi bila brez njihovega skrbnega upravljanja z družinskim dohodkom in viri prehranska varnost številnih družin resno ogrožena," je dejala in dodala, da opolnomočenje žensk in čebelark predstavlja velik razvojni potencial, še posebej na področju trajnostnega kmetijstva in razvoja podeželja ter proizvodnji raznolike in kakovostne prehrane.

Ministrica se je ob tej priložnosti zahvalila generalnemu direktorju FAO Joseju Grazianu da Silvi, ki je s svojo osebno podporo ključno prispeval k razglasitvi svetovnega dne čebel, za kar je pobudo dala Slovenija. V znak zahvale mu je predsednik republike Borut Pahor podelil odlikovanje, izročili mu ga bodo v torek v prostorih slovenskega veleposlaništva v Rimu.

Da Silva je udeležence pozdravil preko video povezave, pomočnik generalnega direktorja FAO Bukar Tijani pa se je medtem zahvalil Sloveniji za vsa prizadevanja za razglasitev svetovnega dne čebel in zaščito čebel. Kot je poudaril, je dostop do hrane temeljna človekova pravica, zato je treba opraševalce zaščititi, saj so ključni za proizvodnjo hrane in s tem odpravo svetovne lakote.

Pozivi k razglasitvi čebel in opraševalcev za ogrožene

Prireditve so se udeležili tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki je pozval k razglasitvi čebel in opraševalcev za ogrožene, ukrepanju proti ponarejenemu medu, povečanju prenosa znanja in vlaganju v raziskave, podpredsednik mednarodne zveze čebelarskih organizacij Apimondia Peter Kozmus, ki je opozoril, da se v številnih delih sveta soočajo z upadom opraševanja in s tem zmanjševanjem kmetijske proizvodnje, ter predstojnica Slovenske čebelarske akademije Damjana Grobelšek, ki je zbranim predstavila pilotni projekt čebelarjenja v Bangladešu.

Ministrica Pivec se je ob robu slovesnosti srečala s predstavnicami Mednarodnim združenjem poslovnih žensk in podjetnic, ki je stopilo v stik s Slovenijo z željo po sodelovanju. Združenje ima približno 30.000 članic iz 110 držav in že izvaja številne programe v zvezi s čebelami in opraševalci v Ameriki in Afriki. Svetovni dan čebel so prepoznali kot projekt, ki odgovarja na trajnostne razvojne cilje, povezane z opolnomočenjem žensk, zato želijo sodelovati pri njegovi promociji in obeležitvi v letošnjem in naslednjih letih.

'Če ne ohranimo rastlin in živalskih vrst, potem ogrozimo tudi sebe'

Predsednik državnega zbora Dejan Židan je na okrogli mizi v DZ v Ljubljani ob svetovnem dnevu čebel poudaril, da je treba opozoriti na posledice uporabe pesticidov. Spomnil je na evropsko državljansko pobudo z naslovom Rešimo čebele! Zaščita biotske raznovrstnosti in izboljšanje habitatov za žuželke v Evropi, katere organizatorji Bruselj pozivajo, naj sprejme zakonodajo za ohranitev in izboljšanje habitatov za žuželke.

Židan je izpostavil tudi pomen čebel in ostalih opraševalcev za pridelavo hrane, ob tem pa opozoril, da danes od 100 milijonov otrok v šolske klopi odrine 66 milijonov lačnih otrok. "Svetovna lakota je problem, tega se premalo zavedamo," je dejal. Židan, ki je sicer kot uspeh države izpostavil prisotnost zavedanja o pomenu čebel, je poudaril še, da je pred nami še velika naloga, ker če ne ohranimo rastlin in živalskih vrst, potem ogrozimo tudi sebe oziroma človeka.

Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša na svetovni dan gleda kot veliko priznanje za Slovenijo in za njeno trajnostno držo, za njen odnos do narave na sploh. Hkrati pa svetovni dan nosi veliko odgovornost, če je rezultat slovenske pobude okrepljena skrb za opraševalce, je zdaj naša naloga, da ustvarimo oziroma promoviramo to gibanje po vsem svetu. Pomen čebel in ostalih opraševalcev na svetovne probleme okolja, revščine in lakote, je treba po njenem izpostavljati še naprej in vsak dan.

Pot do razglasitve dneva je bila po pojasnilih Marka Alaufa, podpredsednika Čebelarske zveze Slovenije, katere pobudo za razglasitev je posvojila država, sicer dolga, tudi naporna, a vendarle lepa. "Nismo želeli samo dneva, ampak iz tega narediti projekt, gibanje, in mislim, da nam je to uspelo," je dejal.

Generalna skupščina ZN je svetovni dan na pobudo Slovenije s posebno resolucijo razglasila decembra 2017, prvič smo ga obeležili lani.