Pahor in Peršak poudarila, da kulturna dediščina niso le ruševine, temveč tudi ljudje

Na današnji dan, ko obeležujemo rojstvo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, so se številni nacionalni in občinski kulturni zavodi po vsej Sloveniji z brezplačnimi prireditvami pridružili praznovanju Tega veselega dneva kulture. Na programu so brezplačne predstave, razstave, koncerti, predavanja, vodenja in delavnice.

145 organizatorjev v 56 krajih po Sloveniji je skupno pripravilo več kot 320 dogodkov namenjenih vsem starostnim skupinam, dopoldne pa so v Narodni galeriji Ljubljana slavnostno obeležili vstop v Evropsko leto kulturne dediščine. 

S pobudo, ki potekal 18. zapovrstjo, želi ministrstvo za kulturo skupaj s sodelujočimi ustanovami, teh je letos 140, kulturne vsebine približati tistim, ki v kulturne institucije zaidejo redkeje. Število obiskovalcev se je v minulih letih gibalo okrog 30.000. 

Z dnevom odprtih vrat je ministrstvo začelo v Prešernovem letu 2000. Z leti se je pobuda preoblikovala v Ta veseli dan kulture in prerasla v množičen kulturni dogodek. Na ta dan se združujeta dostopnost in želja ljudi po doživetju kulture.

V Narodni galeriji slovesno odprli Evropsko leto kulturne dediščine

V Narodni galeriji v Ljubljani so na Ta veseli dan kulture slavnostno obeležili vstop v Evropsko leto kulturne dediščine. Minister za kulturo Tone Peršak in predsednik republike Borut Pahor sta ob tej priložnosti poudarila, da kulturna dediščina niso le ruševine, izkopanine, slike in muzeji, ampak tudi ljudje, medsebojni odnosi, veščine in običaji.

Evropsko leto kulturne dediščine, ki ga je Evropska komisija razglasila 27. aprila, opozarja na pomen kulture pri oblikovanju skupne evropske identitete in vrednot, je na slovesnosti povedal Peršak in ob tem izpostavil "pomenljivo" Eurobarometrovo najnovejšo raziskavo, ki kaže, da prebivalci Evrope kulturo prepoznavajo kot ključno vezivo in identifikacijsko točko.

Kulturna dediščina je po njegovih besedah še veliko več kot ruševine gradov, stare zgradbe in arheološke izkopanine, s katerimi jo mnogi največkrat povezujejo. "To so tudi običaji, po katerih se ravnamo, to je kultura opremljanja naših stanovanj in hiš, to je kultura našega medsebojnega pozdravljanja ter cela vrsta veščin, ki smo jih podedovali iz preteklosti, ki jih ohranjamo in vzdržujemo," je dejal Peršak.

Na to je v svojem kratkem nagovoru opozoril tudi predsednik republike, ki je obenem pohvalil potezo Evropske komisije: "To nam sporoča, da se pol milijarde Evropejcev zaveda, da smo si v mnogih smislih zelo različni, tudi kulturnem, in da ni ambicija EU, za razliko od ZDA, da bi bila talilni lonec kulturnih identitet, ampak nasprotno, da jih želi ohraniti." Pahor je nato otrokom, zbranim ob Robbovem vodnjaku, razdelil balone, ki so jih spustili v zrak in tako simbolično odprli Evropsko leto kulturne dediščine.