Z današnjim dnem je Marjan Šarec tudi uradno postal kandidat za predsednika 13. slovenske vlade. Pod njegovo kandidaturo se je podpisalo 43 poslank in poslancev iz LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, vložil jih je vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović. Svoj glas je prispeval tudi iz stranke SMC izključeni nekdanji predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki za zdaj še naprej ostaja v poslanski skupini SMC.
Če bo izvoljen, bo postal najmlajši premier v zgodovini Če bo Šarec prihodnji teden dobil zadostno število glasov za izvolitev, bo 40-letni novinec v državni politiki postal najmlajši slovenski predsednik vlade. Najstarejši nekdanji premier ob prevzemu funkcije je bil sicer Andrej Bajuk, Lojze Peterle, Janez Drnovšek in Anton Rop pa so jo prevzeli pri 41 letih. |
Glasov podpore (še) ni dovolj
Ob tem pa Šarec za potrditev mandatarske kandidature najverjetneje prihodnji petek še vedno nima zagotovljenega zadostnega števila glasov podpore. Čaka se namreč na odločitev Levice, kako se bo opredelila glede morebitnega sodelovanja z manjšinsko vlado. O tem se sicer še vedno izreka tudi članstvo na strankarskem referendumu. Enotedensko glasovanje se bo sicer zaključilo opolnoči, z rezultati pa se bo izvršni odbor stranke seznanil v petek dopoldne. Medtem pa še vedno neusklajena ostaja vsebina protokola o sodelovanju petorčka z Levico.
Kot smo že poročali, so v Levici prepričani, da se pojavljajo jasne intence, da bi po morebitni podpori, ki bi jo dali Šarcu, njihove ukrepe izločil iz koalicijske pogodbe, na kar pa ne morejo pristati. Neuradno sicer nekatere člane Šarčevega petorčka moti predvsem to, da naj bi si Levica želela imeti določen vpliv pri sestavljanju ministrske ekipe.
Predvidena časovnica do izvolitve 13. slovenske vlade Seja, na kateri bodo odločali o danes vloženi kandidaturi Marjana Šarca, bo predvidoma prihodnji teden v petek. Če bo Šarec takrat izvoljen, bo moral do 1. septembra vložiti listo ministrskih kandidatov, glasovanje o njej pa je predvideno med 11. in 14. septembrom. |
Da so znotraj morebitne prihodnje koalicije še vedno prisotna nesoglasja, čeprav je Šarec še v ponedeljek zatrjeval, da ima peterica strank resne namene in da si želi priti do vlade, je še posebej jasno postalo po današnjem dnevu, ko je SAB vnovič v javnost poslala signal, da bi lahko z morebitno Šarčevo vlado sodelovala tudi kot projektna partnerica in ne članica vlade.
"Kar se tiče manjšinske vlade, smo mi še vedno zadržani, saj za Slovenijo to ne pomeni nič dobrega," je dejal generalni sekretar SAB Jernej Pavlič in dodal, da je njihova prioriteta polno operativna vlada z več kot 46 glasovi. Manjšinska vlada po njegovem pomeni prosti tek in veliko usklajevanja za malo rešitev.
Pomenljiv zapis pa je danes objavil tudi poslanec Levice, Franc Trček.
V SAB bodo počakali na Šarčevo izvolitev, potem pa bo svet stranke odločil, ali je sodelovanje v manjšinski vladi lahko koristno za državo. Pred seboj želijo imeti tri stvari – kadrovski razrez, partnerski sporazum in protokol o sodelovanju.
Več bo znanega po Šarčevi odločitvi
Na vprašanje, koliko resnice je v tem, da Alenka Bratušek ne želi biti ministrica, ampak izključno podpredsednica vlade, je Pavlič odvrnil, da je "veliko resnice v tem, da se resno pogovarjamo, da ne damo ministrov v to vlado". Današnjih navedb stranke SAB pa v Šarčevi LMŠ še niso komentirali.
KOMENTARJI (472)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.