Za nastanek alg ni kriva blejska čistilna naprava

Potem ko je občina Radovljica na klicni center 112 prijavila plavajoče fekalije, ki naj bi se nabirale na sotočju Save Bohinjke in Save Dolinke na Lancovem, pojavile pa so se informacije, da je za smrad in onesnaženje vode kriva blejska čistilna naprava, s katero upravlja koncesionar (družba WTE), je biotehnična fakulteta Univerze v Ljubljani izdelala neodvisno raziskavo.

Rezultati so pokazali, da v vzorcih s tako imenovanega Cajhnovega jeza ni bilo fekalij, so danes sporočili iz občine Bled. "Po mnenju strokovnjakov gre za naraven pojav, ki mu botrujeta dolgotrajna suša in nizek vodostaj rek, reke niso pretočne. Analiza je pokazala, da v vodi ni zaznati fekalij, temveč se na jezu kopičijo odmrle alge in zaradi procesa gnitja prihaja do neprijetnih vonjav. Uradno poročilo bodo posredovali tudi okoljevarstveni inšpektorici in Policijski postaji Radovljica," so pojasnili.

Poslali so tudi fotografije Save v Soteski, kjer reka prav tako cveti.

Biologinja Romana Marinšek Logar je sicer po izvedeni analizi v strokovnem mnenju zapisala, da razrasta alg in posledično njihove razgradnje in sproščanja smradu ne povzroča iztok iz blejske čistilne naprave, da pa so vzrok razrasta alg vedno presežene koncentracije dušika in fosforja. "Kdo jih spušča v Savo Bohinjko, bo treba raziskati," je zapisala.

'Priljubljena točka za kopanje in sprostitev zdaj sameva'

Kot je znano, je predsednik Krajevne skupnosti Lancovo Gregor Remec v četrtek pojasnil, da sotočje, ki velja za njihovo naravno znamenitost in je zaradi kopanja priljubljeno med krajani, vse bolj pa tudi med turisti, sameva, saj se je za betonsko pregrado nabrala debela plast smrdečega trdo zbitega materiala, iz reke pa se po celotnem Lancovem širi nevzdržen smrad.

Krajani so domnevali, da je razlog za onesnaženje blejski kanalizacijski sistem in njegova morebitna preobremenitev v času poletne sezone ali ob neugodnih vremenskih obremenitvah. Na onesnaženje so namreč nedavno opozarjali tudi že blejski ribiči.

'Čistilna naprava deluje dobro'

A tako družba WTE kot občina zagotavljata, da je delovanje čistilne naprave dobro. Upravljavec je dolžan skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem stalno izvajati meritve in nadzor tako nad dotokom kot iztokom ter ugotavljati učinkovitost čiščenja. Mesečne meritve se izvajajo s strani države pooblaščenega certificiranega podjetja, zaradi krmiljenja čistilne naprave pa jih tedensko izvaja tudi izvajalec javne službe sam. Na iztoku čistilne naprave niso bili nikoli preseženi predpisani parametri za izpust vode v vodotok, so pojasnili.

Čistilna naprava je zgrajena z zmogljivostjo 14.650 populacijskih enot, pojasnjujejo. Poraba vode se v poletnih mesecih oz. v turistični sezoni dvigne v povprečju za 20 odstotkov, kar je upoštevano v izračunu velikosti čistilne naprave in ne predstavlja težav pri kakovosti čiščenja odpadnih voda, kar je prav tako razvidno iz monitoringov pooblaščenega podjetja. Večja nihanja kot poraba pitne vode v turistični sezoni so povezana z dotokom izvirskih in padavinskih voda, vendar kljub temu čistilna naprava še vedno normalno deluje, zlasti ob velikih vlaganjih občine v zadnjih letih v ločeno odvajanje odpadnih voda.

Izpust prečiščene odpadne vode se na koncu izteka v Savo Bohinjko in ne v Jezernico, še opozarjajo. "Najbolj žalostno pri tem je, da tudi takšne napačne podatke širijo tisti, ki se razglašajo na eni strani za velike poznavalce, na drugi strani pa celo zaščitnike okolja."

Kot poudarjajo na občini, je iz vseh dosedanjih strokovnih mnenj jasno, da najbolj škodljivo na stanje Blejskega jezera in posledično Jezernice ter Save Bohinjke vpliva prekomerno gnojenje polj v jezerskem zaledju in prekomerno hranjenje rib. "Na žalost lokalna skupnost v tem pogledu nima pristojnosti, saj so vode v Sloveniji domena državnih ustanov ter monopolov posameznih koncesionarjev," so še dodali na občini.