Najprej 13-odstotno povišanje plač za pomočnice vzgojiteljic, nato največji dvig minimalne plače v zadnjem desetletju. Vse to bodo v vrtcih, kot zadnje dni opozarjajo ravnatelji, morale pokriti lokalne skupnosti in ne država. Ravnateljica vrtca Galjevica v Ljubljani Barbara Novinec pravi, da je to breme posamezne občine, vsaj dokler ne pride do povečanja cene programa vrtca, ki ga sprejme tudi mestni svet.
Številne občine pa ugotavljajo, da denarja za povišice nimajo, medtem pa je delež zaposlenih na minimalni plači v vzgoji in izobraževanju med večjimi. "Moramo vedeti, da so plače eden izmed največjih stroškov v strukturi cene in bodo vplivale na dvig cene. V prvi vrsti bodo to občutili starši, ker bomo verjetno morali iti v dvig," okoliščine komentira podžupanja Bohinja Monika Ravnik.
Kako bi dvig minimalne plače starše lahko udaril po žepu občine, še ne predvidevajo, poudarjajo pa, da bi to morala biti prioriteta pristojnega ministrstva. "Prav gotovo bo morala država razmisliti o tem, saj bomo bistveno posegali v socialni status družin in njihove razmere bodo težje," je dodala Ravnikova. Pristavila je tudi, da bi bilo prav, da bi država z ukrepi pomagala tudi občinam.
A ne le v Bohinju, ampak tudi v občinah Vrhnika, Kranj in Maribor je na minimalni plači tudi več kot tretjina vseh zaposlenih v javnih vrtcih. Z mariborske občine so sporočili, da bodo odgovor spoštovali, a hkrati pričakujejo, da bo država občinam zagotovila dodatna sredstva ne le za dvig plač za zaposlene na področju predšolske vzgoje, ampak tudi za komunalo, zdravstvo in šolstvo.
Zaskrbljeni so predvsem v mestnih občinah, kjer imajo največ javnih vrtcev, saj se bodo župani na to temo sestali že v prihodnjih dneh.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.