Slovenija

Občine kot upravljalci prostora?

Ljubljana, 08. 03. 2007 16.12 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Š.Z./STA
Komentarji
0

Strokovna skupina ima pregled nad stanjem romskih naselij v Sloveniji. Težave imajo predvsem manjše občine.

Že šestič se je sestala strokovna skupina za reševanje prostorske problematike romskih naselij, ki je razpravljala o reševanju prostorske problematike romskih naselij.

Romsko naselje Brezje ali Žabjak po domače ob Novem mestu
Romsko naselje Brezje ali Žabjak po domače ob Novem mestu FOTO: POP TV
Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo poročilo o položaju človekovih pravic v svetu za leto 2006. Poročilo stanje v Sloveniji na splošno ocenjuje kot pozitivno, opaža pa probleme na določenih področjih. Izpostavljeni so predvsem sodni zaostanki, posreden vpliv vlade na medije, površno obravnavanje prošenj za azil, nasilje nad ženskami, diskriminacija in nasilje nad Romi in homoseksualci ter diskriminacija izbrisanih.

Ministrstvo za šolstvo in šport ceni napore ameriškega zunanjega ministrstva pri spremljanju uresničevanja in zagotavljanja človekovih pravic v svetu. Opozarja pa, da se poročilo State Departmenta sklicuje na ugotovitve organizacije Amnesty International in tako ne zajema obdobja uveljavitve strategije za uspešnejše vključevanje Romov v sistem vzgoje in izobraževanja. Zato v poročilu prihaja do nerazumevanja dejanske situacije, poudarjajo na ministrstvu.

Člani strokovne skupine so se uvodoma seznanili z rezultati vprašalnika, ki ga je strokovna skupina po obravnavi na vladni komisiji za zaščito romske etnične skupnosti naslovila na upravne enote. Na vprašalnik so se odzvale vse upravne enote z romskimi naselbinami, zato je strokovna skupina pridobila ažuriran pregled nad stanjem romskih naselbin v Sloveniji. Na naslednji seji bo o tem podano kratko vsebinsko poročilo, tako da bo elaborat, ki so ga pred tremi leti pripravili na vladnem uradu za narodnosti, dopolnjen.

Člani strokovne skupine so nato obravnavali informacijo glede regionalnih vidikov reševanja prostorskih problemov romskih naselbin. Romske naselbine, razen Sintov na Gorenjskem in mestnih romskih populacij, so v treh statističnih regijah: Pomurju, Spodnjem Posavju in Jugovzhodni Sloveniji, manjše naselbinske enote pa so še v Osrednji Sloveniji. Dobre prakse imajo predvsem večje občine, ki razpolagajo z večjim ekonomskim, prostorskim in tudi kadrovskim potencialom. Male občine so po nastanku podedovale tudi romska naselja in je celo - ne glede na velikost romskih naselbin - v nekaterih primerih težje upravljati z njimi tudi zato, ker težko pridejo do ustreznih sredstev.

Romi še bolj mobilni

Pri tem je treba upoštevati, da bodo Romi ob socialni diferenciaciji tudi prostorsko bolj mobilni, tudi kar zadeva izbiro stalnega bivališča. S tem se lahko pritiski na prostor na območju obstoječih lokacij celo nekoliko sprostijo, nikakor pa ne razrešijo.

Regionalna raven ne razrešuje dela in pristopov državnih institucij, pač pa naj bi jih dopolnjevala. Hipotetično gledano ponuja regionalni okvir širše možnosti v smislu iskanja prostorskih rešitev, iskanja sredstev in tudi institucionalne podpore, Romom pa tudi boljše možnosti kulturnega in političnega povezovanja, dela strokovnih institucij in njihove pomoči lokalnim dejavnikom. Občine pa naj ohranijo predvsem vlogo neposrednega upravljalca prostora, se zavzema strokovna komisija.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.