Študija, ki so jo nedavno objavili na portalu Adventourely, je raziskovala subjektivni občutek varnosti, ki ga doživljajo posamezniki, ko se ponoči sprehajajo po različnih državah v Evropi. Na dojemanje varnosti lahko sicer poleg kriminala v posamezni državi vpliva tudi prisotnost divjih živali ali urbana zasnova mest.
Kot so poudarili, pa se občutek nujno vedno ne sklada tudi z dejansko statistiko kriminala v državi. Ob tem pa lahko neprijava kaznivih dejanj ali zmanjšano zaupanje v organe pregona prav tako izkrivijo razmerje med dejansko stopnjo kriminala in zaznano varnostjo.
Raziskava je sicer uporabila podatke iz več virov, vključno z največjo svetovno podatkovno zbirko življenjskih stroškov Numbeo. In kakšni so rezultati?
Najvišjo stopnjo občutka varnosti je prejela Hrvaška (75,21), tesno za njo pa je že Slovenija z varnostno stopnjo 74,83. Islandija se je s 71,83 točke znašla na tretjem mestu, nato pa sta Estonija (69,46) in Češka (68,91).
Povsem drugače pa je na dnu lestvice. Neslavno zadnje mesto je zasedla Francija, ki je na stopnji občutka varnosti dosegla le 35,28 točke, sledi ji Belgija s 40,88, nato pa Belorusija s stopnjo varnosti 41,05. Združeno kraljestvo je doseglo stopnjo 42,26, Švedska pa 43,4.
V anketi so anketiranci odgovarjali na vprašanje, kako varno se počutijo, ko se ponoči sami sprehajajo po svojem mestu ali soseski. Prav tako pa so odgovarjali tudi na vprašanja o kakovosti življenja v posameznem mestu, vključno s stanovanjskimi kazalniki, zaznano stopnjo kriminala, kakovostjo zdravstvenega varstva, stopnjo prometne infrastrukture in drugimi relevantnimi statističnimi podatki.
Kot so zapisali na portalu, je presenetljivo, da so se na dnu znašle prav Švedska, Velika Britanija in Švedska, ki so sicer znane po svoji gospodarski blaginji in stabilnem družbeno-političnem ozračju. Dodajajo, da se sicer pojavlja trend, ko se posamezniki na Balkanu in v baltskih regijah počutijo varnejše kot tisti v zahodni in vzhodni Evropi, a da podatki kažejo, da BDP posameznih držav sicer ni močno povezan z zaznavo varnosti.
Ugotovitve sicer ponujajo širši pogled na vprašanje občutka varnosti, ne pa tudi podrobnosti. Prav tako se lahko podatki razlikujejo glede na posamezne lokacije znotraj države ali celo soseske znotraj mesta, prav tako pa tudi glede na demografsko skupino.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.