V povprečju slaba dva evra in pol, odvisno od trgovca, moramo danes odšteli za 100 gramov mlete kave, pred enim letom bi za enak izdelek odšteli kar tretjino manj. Tako so izračunali na statističnem uradu, da so se cene kave drastično dvignile, pa prikimavajo tudi gostinci. Razlogov je več: od motenj v dobavnih verigah do višjih stroškov pridelave, večina pretresov pa izvira iz Brazilije, pojasnjuje eden največjih poznavalcev trgovine s kavo pri nas, Tine Čokl.
"Jaz rečem Braziliji, da je v tej praksi usmeritveni kompas, da vsi svoje kompase usmerjajo po dogodkih v Braziliji, s tem mislim borzo, borzne indekse," razlaga lastnik kavarne Čokl.
Brazilija namreč velja za največjo globalno pridelovalko kave. Karkoli se zgodi v tej državi, zato vpliva na celoten svetovni trg.
Začelo se je leta 2020 z epidemijo covida, ko zaradi pomanjkanja delovne sile kave niso mogli izvažati."Kmalu zatem pa se je zgodila presenetljiva stvar - pozeba, pojav, ki ga tistemu delu sveta ne bi pripisovali, vseeno smo v tropskih krajih, v bližini ekvatorja. V naslednjih dveh letih, lani in leto pred tem, pa so Brazilijo prizadele dolgotrajne in intenzivne suše," doda.
Vse to pa je okrepil še zelo specifičen način prodaje: proizvajalci odkupne cene kave namreč oblikujejo že v obdobju, ko rastlina še cveti. "Pomeni, da gre za neke terminske posle, danes podpisujemo pogodbo po fiksni ceni. Ampak podpisujemo pogodbo za kavo, ki se bo šele zgodila. Tako da že narava te surovine je v osnovi špekulativna," pojasni Čokl.
Razlogi so sicer zelo podobni tudi pri cenah kakava. Čokolada se je v zadnjem letu denimo podražila za približno četrtino, precej dražja pa so tudi nekatera živila lokalnega izvora. Goveje in telečje meso se je v zadnjem letu podražilo za skoraj 20 odstotkov, so izračunali na Sursu.
"Lahko potrdim, da so se cene dvignile, glavni razlog so pa stroški, ki nastajajo s samo pridelavo," pove govedorejec iz Radelj ob Dravi Matej Brezovnik. "Stroški, od servisov do mehanizacije, so šli za 60 do 70 odstotkov navzgor. Vse to se akumulira," dodaja.
Težavo predstavljajo tudi akutne bolezni goveda, kot so slinavka, parkljevka in bolezen modrikastega jezika. "Vse skupaj se to odraža v višjih stroških, višji biovarnostni standardi se zahtevajo."
Pomemben faktor pa je po besedah Brezovnika tudi: "Nimamo več lastne samooskrbe s pitanim govedom v Sloveniji in te živali so se podražile za 30 do 40 odstotkov".
Še višji dvig cen telečjega in govejega mesa govedorejci pričakujejo v jesenskem času, ko je povpraševanje po mesu med potrošniki tradicionalno višje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.