Obdarovanje učiteljev: največ 100 evrov za darilo in prepoved bonov

Darila, ki jih zaposleni v vrtcih in šolah prejmejo ob koncu šolskega leta, so kategorizirana kot priložnostna darila manjše vrednosti. Takšna darila so dovoljena, njihova vrednost le ne sme presegati 100 evrov (z DDV), so sporočili iz Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Ta vrednost je fiksno določena in ni pomembno, koliko ljudi za darilo prispeva. Ne glede na vrednost darila pa zaposleni nikakor ne sme sprejeti darila v obliki denarja, vrednostnih papirjev, darilnih bonov in dragih kovin, pojasnjujejo na komisiji.

Prijav daril, ki so presegla omenjeno vrednost 100 evrov, je sicer malo, so pojasnili na KPK, natančne statistike pa posebej po šolah in vrtcih ne vodijo. "Prejmemo pa vsako leto vprašanja nekaterih javnih zavodov glede omejitev oziroma (ne)sprejemljivosti določenih vrst daril," so k temu dodali.

Med starši se še največ vprašanj pojavlja v povezavi s prepovedjo izročanja daril v obliki darilnih bonov in vrednostnih ali darilnih kartic. Takšna darila so namreč pogosto dokaj praktična, predvsem če obdarovanca ne poznaš in ne veš, kaj mu je zares pri srcu. S tem sebi olajšaš izbiro, njemu pa podariš nekaj uporabnega.

Komisija prepoveduje kakršnekoli oblike daril, ki predstavljajo unovčevanje nakupa blaga ali storitve v prihodnosti, ne glede na njihovo vrednost. Zaposleni tako ne smejo prejeti "darilnih bonov ali drugih oblik daril za koriščenje masaže ali drugih storitev, darilnih bonov ali drugih oblik daril za nakup knjige ali drugih izdelkov, darilnih kartic ali bonov trgovin, trgovskih mrež, trgovskih centrov ali določenih znamk, darilnih paketov in podobno", so zapisali v pojasnilu javnim vzgojno-izobraževalnim zavodom.

Kot so dodali, na komisiji zaznavajo, da nekateri javni uslužbenci še vedno ne poznajo teh omejitev, predvsem ko gre za izročanje darilnih bonov, zato jim vsako leto posredujejo informacijo glede omejitev in jim svetujejo, da o tem seznanijo tudi starše otrok.

Kakšne so lahko posledice za zaposlene? Ti so dolžni vsako darilo, ki preseže vrednost 50 evrov, vpisati v seznam daril, ki ga vodi vrtec ali šola. Komisija zato priporoča, da če že, naj starši oz. otroci zaposlenim ob zaključku šolskega leta podarijo darila v obliki manjših pozornosti, kot so šopek, izdelki otrok, pozornost v obliki sladkih izdelkov, kava, pisalo ali knjiga.

Če učiteljica ali vzgojiteljica prejme priložnostno darilo, ki sodi med izjeme, mora darovalca opozoriti na prepoved in darilo zavrniti, enako velja za njenega družinskega člana. Se pa vrednost 100 evrov tudi hitro doseže. Po podatkih Statističnega urada je povprečna velikost oddelka v osnovnih šolah 18,8 učenca na razred oz., če zaokrožimo, 19 učencev. Če torej 100 evrov razdelimo med 19 učencev, znaša to na otroka oziroma starša dobrih 5 evrov.

Mnenja staršev glede omejevanja so deljena. "To je smešno," je komentirala ena od mamic, ki ima otroka v vrtcu. "Meni se to zdi smiselno, ker gre za uradne osebe, ki morajo ves čas dajati vtis nepristranskosti," pa pravi mladi očka. "Vrednost 100 evrov se mi zdi logična, mi je pa že pretirano, da se ta vrednost ne sme izraziti v bonih," je komentiral oče dečka. "Saj to ni podkupnina, saj ne dobivajo ugodnosti, starši samo izražamo hvaležnost," je dodala ena od mamic.

Šole morajo spoštovati navodila, je prepričana ravnateljica Osnovne šole Franca Rozmana Staneta Maribor Katja Pregl. Učitelji pa imajo najraje darila, ki so podarjena iz hvaležnosti in iz srca, je še poudarila, za kar ne potrebuješ veliko: "Doma narejena voščilnica z lepimi željami ali pa kakšen izdelek izpod rok otrok. Tega smo najbolj veseli."

Ravnatelj OŠ Bežigrad Bojan Jeraj pravi, da ob koncu šolskega leta učenci in starši učiteljem najpogosteje namenijo simbolične pozornosti. "Med najpogostejšimi so šopki cvetja, voščilnice, skupinske fotografije, spominske knjige oziroma albumi z zapisi in fotografijami ter različni izdelki, ki jih pripravijo učenci sami," našteje. Po njegovih izkušnjah učiteljem največ pomenijo besede zahvale, zapisi učencev in spomini, ki jih lahko ohranijo tudi po koncu šolskega leta.

"Takšna darila pogosto nosijo veliko čustveno vrednost, včasih pa so tudi hudomušna in izvirna, kar jim daje posebno mesto med spomini na generacije učencev," je dodal. Prepričan je, da je najlepše darilo učitelju prav občutek, da je pri svojem delu pustil pozitiven pečat in da se ga učenci spominjajo z veseljem in spoštovanjem. Prav zato materialna vrednost darila nikoli ni v ospredju, poudarja: "Veliko pomembnejša sta iskrena zahvala in spoštljiv odnos, ki ostaneta v spominu še dolgo po koncu šolskega leta."

Ravnateljica OŠ Vojke Šmuc Izola Lea Kozel se z omejitvami strinja. "Menim, da so smiselne, saj jasno postavljajo mejo med iskreno pozornostjo in darili, ki bi lahko bila razumljena napačno," je pojasnila. Misli, da je lepo, da ob koncu šolskega leta učenci in starši izrazijo hvaležnost učiteljem, vendar vrednost darila ne bi smela biti v ospredju: "Pravzaprav so pogosto najdragocenejša tista darila, ki nimajo velike materialne vrednosti, imajo pa veliko čustveno vrednost."

Tudi sama je na svoji pedagoški poti prejela različna darila in najbolj so ji ostala v spominu tista, ki so jih učenci ustvarili sami. "Med najlepšimi je ročno izdelana knjiga, v kateri mi je vsak učenec narisal risbo in napisal osebno misel. To knjigo še danes večkrat vzamem v roke. Prav tako mi veliko pomeni slika z rožicami, pri kateri je vsak učenec narisal svojo rožico oziroma slika s sovo na drevesu, polnem listkov z imeni učencev. Ta še danes krasi steno moje pisarne," opiše.

Nekoliko bolj ostra je ravnateljica OŠ Savsko naselje Verica Šenica Pavletič, ki meni, da se odnos družbe do šole kaže tudi na koncu šolskega leta. "Največkrat starši niti hvala ne rečejo učitelju ali učiteljici, ki se je celo šolsko leto trudil/-a z njihovim otrokom, pogosto tudi preko svojih delovnih obvez. Vse redkeje pa se zgodi, da kakšen otrok ob koncu šolskega leta le prinese učitelju ali učiteljici kakšno rožo v znak zahvale," je kritična.

"Pogovarjati se o darilih v vrednosti 50 ali 100 evrov in mahati s pravili KPK je v šolskem prostoru zelo žaljivo. Šolniki smo praviloma humanisti, v šolstvo nas niso pritegnile finance," je pojasnila.