Po zakonu o socialnovarstvenih prejemkih je treba višino minimalnih življenjskih stroškov na podlagi primerljive metodologije na novo določiti najmanj vsakih šest let. Nazadnje je bila določena leta 2022, pri 669,83 evra, pred tem pa leta 2017, pri 613,41 evra.
Sindikati si že dlje časa prizadevajo za bolj frekventen izračun teh stroškov, v preteklosti so predlagali, da bi se ga pripravilo na dve leti ali celo vsako leto. K novemu izračunu so pozivali že pred lansko uskladitvijo minimalne plače, a do tega ni prišlo. Je pa minister za delo Luka Mesec tedaj nov izračun napovedal za letošnje leto.
Ali je ta v pripravi, na ministrstvu za delo kljub več pozivom v minulih dneh niso želeli ne potrditi ne zanikati. V zvezi z minimalno plačo so pojasnili le, da bo minister v skladu z zakonom o minimalni plači in v roku opravil posvet s socialnimi partnerji in predlagal novo višino minimalne plače ter da bo pri določitvi upošteval stopnjo inflacije in rast življenjskih stroškov.
Po neuradnih informacijah STA pa naj bi bil torej nov izračun minimalnih življenjskih stroškov v delu na Inštitutu za ekonomska raziskovanja.
Tudi v sindikatih računajo, da bo minister držal lansko obljubo, če novega izračuna ne bi bilo, pa je denimo predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko na nedavnem posvetu ZSSS nakazal zahtevo zveze po najvišji možni zakonski uskladitvi minimalne plače, torej 40 odstotkov nad življenjskimi stroški (danes je 32,8 odstotka nad njimi).
Glede na veljavno formulo je namreč minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oziroma najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški. Ob zvišanju minimalnih življenjskih stroškov bi bil njen dvig tako večji, kot bi bil samo ob uskladitvi z inflacijo, po zakonu o minimalni plači pa se lahko upošteva še gibanje plač in zaposlenosti ter gospodarsko rast.
Občutnejšega skoka minimalne plače, ki je letos določena pri 1277,72 evra bruto, zagotovo ne bi bili veseli delodajalci, ki jih je v zadnjem obdobju močno razburila že uvedba obvezne božičnice.
Višina minimalnih življenjskih stroškov pa ima med drugim še neposreden vpliv na denarno socialno pomoč, izredno denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, pogrebnino in posmrtnino, posredno pa tudi na zagotovljeno pokojnino in prek minimalne plače na najnižje bruto urne postavke za začasno in občasno delo dijakov in študentov ter začasno in občasno delo upokojencev, pa tudi na opravljeno uro začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu.
To pomeni, da bi imelo zvišanje minimalnih življenjskih stroškov neposreden vpliv tudi na javne finance.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.