Kot je pojasnila, gre za štiri sklope: za spremembe na področju kadrovske problematike, za dvig skrbi za varnosti policistov, za boljšo ureditev izvajanja policijskih pooblastil ter spremembo postopka imenovanja in razrešitve generalnega direktorja policije.
Ob tem je zatrdila, da novela s spremembo postopka imenovanja vodstva policije odpravlja politizacijo. Medtem pa poslanec SDS Jožef Jerovšek temu nasprotuje in v noveli vidi težnjo po uvedbi policijske države.
Pomanjkanje policistov
Po besedah Kresalove je vlada predlagala sprejetje novele po nujnem postopku zaradi pomanjkanja policistov, saj naj bi bilo na policijskih postajah nezasedenih 400 delovnih mest. Kot je dodala, so zaradi pomanjkanja policistov blizu situaciji, ko policija ne bo mogla v celoti izvajati svojih nalog.
Novela omogoča, je nadaljevala, preusmeritev dela nadzornikov schengenske meje na operativna policijska dela v notranjost države in začasno reaktiviranje že upokojenih policistov. Glede spremembe policijskih pooblastil pa je pojasnila, da novela uveljavlja novo pooblastilo pregleda osebe, ki bo policistom omogočila pregled osebe, stvari in vidnega dela vozila.
Z novelo se bo spremenil postopek imenovanja vodstva policije, med drugim generalnega direktorja policije, je dejala ministrica in dodala, da novela predvideva izbiro generalnega direktorja prek treh načinov: javnega ali internega natečaja ali javnega poziva. Obenem je poudarila, da je generalni direktor "prisilno vpet v uradniški sistem javnih uslužbencev, kamor pa po naravi svojih nalog ne sodi".
Po njenih besedah novela zvišuje strokovne kriterije pri imenovanju za generalnega direktorja in odpravlja politizacijo. Temeljna varovalka, ki bo uveljavila strokovni izbor generalnega direktorja in preprečevala politizacijo, pa je strokovna komisija, je poudarila. Ob tem je pojasnila, da se je urad predsednika republike strinjal z vlogo predsednika pri imenovanju člana te komisije.
Jerovek zgrožen
Jožef Jerovšek iz SDS je ob tem dejal, da je zgrožen nad metodami, ki se uveljavljajo v DZ. Edino, kar vidi v predlogu po hitrem postopku novele, je težnja po uvedbi policijske države. "Vlada se odpoveduje demokratičnim postopkom," je poudaril in ministrico pozval, naj zakon umakne iz procedure in ga vloži po rednem postopku. Vlada, je zatrdil, se je odločila za izrazito politizacijo in širitev policijskih pooblastil. "Gremo v zastrašujočo smer," je opozoril.
Direktor bi moral biti policist?
V razpravi o drugem členu novele je predsednik odbora Vinko Gorenak (SDS) poudaril, da ne nasprotuje spremembi postopka imenovanja generalnega direktorja, opozoril pa je, da novela "odpira vrata ljudem, ki ne izhajajo iz policije in ki nimajo policijske izobrazbe ter policijskega pooblastila", da postanejo generalni direktorji policije. Po njegovem mnenju mora biti generalni direktor policije policist.
Kresalova je poudarila, da so se za možnost, da policijo vodi tudi nekdo, ki nima izpita iz policijskih pooblastil, odločili zato, ker policija ni vojska. "Samo v državah vzhodnega bloka je policija tako zaprta," je zatrdila. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Goran Klemenčič pa je dodal, da "gre za prebitje monopolizacije" in se vprašal, "zakaj na primer tožilec z 20-letnimi izkušnjami ne more biti šef policije".
Sejo bodo nadaljevali v torek ob 8. uri.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.