Uradno ameriško stališče je v Ljubljani potrdil ameriški senator John McCain, ki je s senatorjem Fredom Thompsonom prispel na dvodnevni obisk v Slovenijo. Ameriška senatorja sta na srečanjih s slovenskim političnim vrhom tudi izrazila podporo slovenskemu vstopu v zvezo NATO.
Kot je poudaril senator Thompson, obstaja nevarnost, da bi ameriški davkoplačevalci ustavili podporo ameriški udeležbi v mednarodnih mirovnih misijah, če bi se stvari zaostrile in bi prišlo do situacije "mi proti njim". "Vi skrbite za Kosovo, vi skrbite za BiH, vi skrbite za druge stvari," bi po njegovih besedah rekli davkoplačevalci, tega pa ZDA nočejo. McCain je dodal, da je bilo ICC ustanovljeno za sojenje dejanjem, kot jih je storil nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič, kot so se zgodila v Ruandi in drugod po svetu, ne pa za države, kot so ZDA. ZDA namreč vojne zločine obravnavajo pred lastnimi sodišči, ostale države pa ne, in tako Washington ne bi podprl ICC, če bi menil, da bo ustanovljeno za države, kot so ZDA ali Slovenija, je pojasnil McCain. Tako so ZDA po njegovih besedah prepričane, da člen 98, ki govori o imuniteti pred ICC, obstaja z nekim razlogom.
ZDA ne pogojujejo vstopa v Nato s podpisom sporazuma o ICC
McCain je tudi odločno zavrnil trditve, da bodo morale kandidatke ob odločanju glede podpisa omenjenega sporazuma izbirati med ZDA oziroma zvezo NATO in vstopom v EU. "Ne prosimo naših prijateljev, naj izbirajo med EU in zvezo NATO... To ne drži," je poudaril. Tako je globoko obžaloval tovrstno izjavo tiskovnega predstavnika EU in izrazil upanje, da bo ta omenjeno stališče spremenil. Izrazil je še prepričanje, da je to vprašanje moč rešiti s pogajanji in dialogom, po njegovih besedah pa ga je treba rešiti zelo kmalu, tako da bi zagotovili, da bi se ZDA in njihove evropske zaveznice tako v Evropi kot drugje po svetu borile proti terorizmu in nadaljevale mirovne operacije, ključne za mirno prihodnost sveta.
Z izjavo Pierre-Richarda Prosperja, vodje ameriškega urada za vprašanja vojnih zločinov, da bi bila lahko širitev zveze NATO ogrožena, če ameriškim vojakom ne bo zagotovljena imuniteta pred ICC, senatorja nista bila seznanjena. Sta pa ponovila uradno stališče ZDA, da bo vstop v NATO ocenjen na podlagi pripravljenosti kandidatk, nikakor pa ne bo povezan z vprašanji glede ICC. McCain je še opozoril, da so bile ZDA in evropske države že prej večkrat soočene s spornimi vprašanji, ob tem pa menil, da je rešitev moč doseči z dialogom in pogovori.
Uradna Ljubljana še preučuje ameriški predlog
Gostitelj republikanskih senatorjev, slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, je po pogovorih povedal, da uradna Ljubljana še preučuje ameriški predlog o podpisu omenjenega dvostranskega sporazuma z ZDA. Slovenija se bo kot kandidatka za vstop v EU o vprašanju podpisa sporazuma posvetovala s petnajsterico in spremljala odzive drugih kandidatk. Uradnega vabila na posvete z vodstvom EU ni prejela, če pa bi do takšne pobude prišlo, se bo srečanja udeležila, je povedal Rupel. Minister ni izključil možnosti, da bi bilo stališče Slovenije do sklenitve sporazuma z ZDA različno od stališča EU, vendar ob tem izrazil pričakovanje, da bo Slovenija "kot odgovorna država stališče oblikovala tako, da ne bo osamljeno." Sicer pa je, tako kot tudi McCain, izrazil pričakovanje, da bosta EU in ZDA v tem vprašanju našli skupno rešitev. Odnosi med Slovenijo in ZDA so po Ruplovih besedah zelo dobri. "ZDA za Slovenijo pomenijo strateškega partnerja," je poudaril Rupel. Slovenija sodeluje tudi v protiteroristični koaliciji, ki jo vodijo ZDA, posebno vlogo pa ima v JV Evropi. ZDA so s sodelovanjem v JV Evropi bistveno prispevale k varnosti Slovenije, je še poudaril Rupel.
Kot je po pogovorih z ameriškima senatorjema povedal predsednik državnega zbora Borut Pahor, predloga sporazuma z ZDA še ni v parlamentarni proceduri, zato o uradnem stališču še ni mogoče govoriti. Pahorjevo osebno stališče pa je odklonilno. "Kot velik zagovornik vstopa Slovenije v NATO se sicer zavedam pomena ameriškega vpliva na proces širitve zveze NATO, vendar hkrati menim, da precej enoten ugovor evropskih zaveznic temu sporazumu širitve ne bo ogrozil. Za Slovenijo, ki je podpisnica Rimskega statuta, je pomembno, da ohrani ameriško naklonjenost, vendar zato ne sme izgubiti evropske," je še povedal Pahor. Sicer po pogovoru z McCainom in Thompsonom meni, da dileme, da bi se Slovenija morala odločati med sporazumom in vstopom v NATO, ne bo.
Ameriška podpora vstopu Slovenije v Nato
Ameriška senatorja sta obisk izkoristila tudi za podporo slovenskemu članstvu v zvezi NATO. McCain je izrazil optimizem, da bo Slovenija na vrhu v Pragi sprejeta v zavezništvo, kar bi se po njegovih besedah moralo zgoditi že ob prejšnji širitvi. Sicer bi ameriška stran rada videla, da bi se slovenski proračunski izdatki za obrambo povečali na dva odstotka še pred letom 2008, radi bi videli tudi nekatere druge manjše spremembe, na splošno pa velja, da je Slovenija med najbolj pripravljenimi kandidatkami in bo koristna članica zveze NATO, je poudaril McCain. Kot je še povedal, sta se s Thompsonom tudi zahvalila Sloveniji za pomoč v ameriškem boju proti terorizmu.
Predsednik republike Milan Kučan je ocenil, da je tesno sodelovanje med ZDA in Evropo v razmerah globalnega sveta izjemnega pomena za razvoj človeštva. Razlike med državami in regijami so politično dejstvo, ki samo po sebi lahko predstavlja tudi pozitivno razvojno spodbudo, je menil Kučan. To po njegovem prepričanju dokazuje vizija združene Evrope in vizija zveze NATO, ki je zagotavljala varnost in hkrati ustvarjalno ravnotežje med skupnimi in individualnimi interesi njenih članic. Slovenija se želi aktivno vključiti v dialog znotraj obeh integracij in pričakuje, da bo kmalu postala tudi njuna formalna članica, je dejal Kučan. Ameriško delegacijo bo jutri sprejel tudi predsednik vlade Janez Drnovšek.
