Sloveniji čestitam za uspešno uveljavljanje evropskega pravnega reda s področja okolja, saj je dejstvo, da je kot prva med kandidatkami v pogajanjih z Evropsko unijo začasno zaprla poglavje o okolju, zelo pomembno, obenem pa je to dober zgled ostalim kandidatkam, je po pogovorih z ministrom za okolje in prostor Janezom Kopačem poudarila evropska komisarka za okolje Margot Wallström, ki se mudi na dvodnevnem obisku v Sloveniji.
Sicer sta sogovornika spregovorila tudi možnostih za razrešitev nekaterih težav na tem področju, posebej glede financiranja manjših projektov, saj pravila določajo, da je mogoče sredstva pridobiti le v primeru, da neka upravna enota načrtuje naložbo v skupni vrednosti najmanj pet milijonov evrov. S temi določili imajo po ministrovih besedah največ težav manjše občine v severovzhodni Sloveniji. Slovenija zato Bruslju predlaga, da bi pravila financiranja spremenili tako, da bi lahko več projektov v različnih občinah, denimo desetih ali petnajstih, združili v enega, katerega skupna vrednost bi bila najmanj pet milijonov evrov.
Wallströmova je ob tem opozorila tudi na izzive, ki Slovenijo še čakajo, med drugim na upravljanje z odpadki. Kot je dejala komisarka, pa je to zadeva, s katero se bodo morale v prihodnosti ukvarjati ne le kandidatke za članstvo v EU, temveč tudi ostale članice unije in ves svet. Komisarka je tudi poudarila potrebo po uveljavljanju zakonodaje s področja varstva okolja v Sloveniji, zlasti v smislu izgradnje ustreznih kapacitet na lokalni in regionalni ravni.
Kot je poudarila, se okoljska vprašanja pogosto zdijo veliko breme za družbo, saj so povezana z visokimi stroški, vendar pa študija, ki sta jo skupaj pripravili EU in Slovenija, kaže, da dosledno uresničevanje okoljske zakonodaje prinaša koristi, kot so npr. zmanjšana tveganja v javnem zdravstvu ter čistejše in varnejše okolje.
Evropska komisarka je v razpravi na Fakulteti za družbene vede opozorila, da so državljani pogosto nezadovoljni z EU in njenimi insititucijami, saj menijo, da je sistem preveč kompleksen, nedemokratičen, predvsem pa oddaljen od javnosti, ki nima pravega vpliva na proces odločanja. Na to so, kot je dejala, med drugim opozorili tudi demonstranti na junijskem vrhu petnajsterice v Goeteborgu in nato julija na vrhunskem srečanju skupine G8 v italijanski Genovi. Iz teh dogodkov se je potrebno nekaj naučiti in premisliti o tem, kako ohraniti kredibilnost pred državljani, ki jih je treba aktivno vključiti v izgradnjo prihodnje EU, je menila in dodala, da je vprašanje upravljanja pravzaprav vprašanje demokracije. Gre za sistem, v katerem so odločitve odraz interesov, institucije pa so učinkovite in na voljo državljanom.
