Oba premiera sta soglašala, da imata državi skupne cilje, med katerimi je v ospredju vstop v Evropsko unijo in zvezo Nato. Sogovornika sta tudi ocenila, da državi v dvostranskih odnosih nimata težav, priznala pa sta, da je gospodarska menjava med državama za zdaj skromna, in se zavzela za njeno okrepitev v prihodnosti.
Litovskega premiera je sprejel še predsednik države Milan Kučan.
Premier Drnovšek je po pogovorih dejal, da imata državi dober politični dialog. Že od njune osamosvojitve imata podobne cilje in interese, od začetka pa dobro sodelujeta tudi v mednarodnih ustanovah. Kot je še dejal premier, imata Slovenija in Litva skupen cilj - skorajšnje članstvo v EU in Nato, čemur sta premiera namenila tudi največ časa na današnjih pogovorih. Sogovornika sta po Drnovškovih besedah izmenjala izkušnje in ocene v procesu približevanja EU. V pogajanjih z EU je Litva, kot je dejal Drnovšek, v zadnjem času zelo hitro napredovala in se praktično že vključila v prvo skupino kandidatk. Glede članstva v Severnoatlantski zvezi pa sta državi po premierovih besedah zelo resni kandidatki za povabilo v članstvo na vrhu zavezništva prihodnje leto v Pragi.
Sogovornika sta se, kot je še dejal premier Drnovšek, dotaknila tudi sprememb v odnosih med zvezo Nato in Rusijo po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra. Ugotovila sta, da se je spremenil odnos med zavezništvom in Rusijo, pa tudi odnos Rusije glede približevanje baltskih držav zavezništvu. Pri tem sta premiera soglašala, da so se ovire na poti približevanja baltskih držav zvezi Nato, predvsem rusko nasprotovanje temu procesu, bistveno zmanjšale.
Litovski premier je glede pridruževanja svoje države evroatlantskim organizacijam dejal, da se lahko Litva veliko nauči od Slovenije, ki je bolj napredovala v tem procesu. Po besedah Brazauskasa se baltske države zavedajo pomena širitve zveze Nato. Na novinarsko vprašanje, ali bo Litva kmalu postala članica zavezništva, je odvrnil, da je težko napovedovati dogodke. Izrazil pa je upanje, da bo javnost v Litvi še naprej jasno podpirala članstvo države v zvezi Nato. Po besedah Brazauskasa je sedaj ta podpora 60-odstotna.
