Predlog finančne strategije širitve Evropske unije, ki ga je konec januarja članicam povezave predložila Evropska komisija, niti za Slovenijo niti za Poljsko ni sprejemljiv, zato državi pričakujeta, da bosta z upravičenimi argumenti petnajsterico prepričali v spremembo dokončnih pogajalskih izhodišč za sklepni, finančni del pristopnih pogajanj (kmetijstvo, regionalna politika, proračun), ki naj bi jih EU sprejela do konca junija.
Kot je znano, so se kandidatke na predlog finančne strategije odzvale zelo kritično, saj trdijo, da niso obravnavane enakopravno s sedanjimi članicami povezave. Še zlasti nezadovoljne so bile s predlogi Bruslja, po katerih bi se kmetje iz novink v sistem neposrednih plačil v kmetijstvu polno vključili po desetletnem prehodnem obdobju. Takšna rešitev je posebej neugodna za Poljsko, kjer je kmetijski sektor zelo močan - v njem je zaposlen vsak šesti Poljak -, omenjeno vprašanje pa je sprožilo celo vladno krizo.
Poljskega premiera so zelo zanimale izkušnje slovenske strani pri pristopnih pogajanjih z EU, saj je Slovenija kot edina izmed kandidatk že konec lanskega leta v skladu s pogajalskim časovnim načrtom sklenila usklajevanja za 26 od 31 poglavij pravnega reda unije in jo zdaj čakajo le še usklajevanja o omenjenih treh poglavjih, do katerih skupnih pogajalskih izhodišč EU še ni oblikovala. Poljska je na zadnjem krogu pogajanj minuli teden v Bruslju zaprla dve novi poglavji - prost pretok kapitala in davke - in ima trenutno zaprtih 22 poglavij evropskega pravnega reda.
Poleg vprašanj, povezanih s pogajanji za vstop obeh držav v EU, sta se premiera pogovarjala tudi o dvostranskih odnosih, ki sta jih ocenila kot odlične, zlasti kar zadeva gospodarske stike, na dnevnem redu pogovorov pa je bila tudi slovenska kandidatura za članstvo v zvezi Nato, ki jo Poljska po Millerjevih besedah podpira.
Miller se je srečal še s predsednikom republike Milanom Kučanom in predsednikom parlamenta Borutom Pahorjem. V ospredju pogovorov Kučana in Millerja so bili širitveni procesi evroatlantskih integracij. Predsednik Kučan je menil, da je še vedno prisotno razmišljanje o širitvi EU predvsem kot o projektu krepitve gospodarske konkurenčnosti EU, premalo pa kot o projektu, katerem poteka gospodarska integracija vzporedno s politično. Sogovornika sta govorila tudi o širitvenem procesu zveze Nato in izkušnjah Poljske kot nove članice Nato ter o aktualnih poskusih za tiho revizijo ureditve Evrope po drugi svetovni vojni.
