Slovenci so se v Kolorado začeli priseljevati konec 19. stoletja, ko so se v veliki večini zaposlili kot rudarji in delavci v težki industriji. Največ se jih je priselilo v kraja Pueblo in Leadville. Slednje je z nadmorsko višino več kot 3.000 metrov tudi neuradno najvišje ležeče slovensko mesto. Tako kot v Clevelandu, so Slovenci tudi v Koloradu pustili svoj pečat.
Po besedah predsednika koloradske lože, najstarejše leta 1894 ustanovljene slovenske zavarovalniške organizacije Kranjsko Slovenske podporne jednote (KSKJ), Rudija Krasovca, naj bi v Pueblu živelo še okrog 10.000 Američanov slovenskega rodu. KSKJ ima danes še vedno 1.600 članov, ki živijo v Denverju, Pueblu in Leadvillu. Krasovec je dejal, da je razveseljiva prisotnost mladih ljudi, ki večinoma sicer ne govorijo slovensko, vendar se zanimajo za svoje korenine. Slovenski častni konzul v Koloradu Ray Kogovšek je dejal, da so Pueblo zgradile predvsem tri nacije, to so bili Slovaki, Mehičani in Slovenci, pri čemer so bili slednji najbolj podjetni. Mesto Pueblo je od kongresa dobilo naziv mesto heroj, saj je v njem živelo največ prejemnikov vojaških odlikovanj iz druge svetovne vojne.
