"Z družino smo bili na Bledu. Namesto čiste vode nas je pričakala rdeča umazana voda. Res žalosten pogled na naš biser," se glasi zapis zaskrbljenega bralca. Ne samo njega, tudi številne druge obiskovalce in domačine je v zadnjih dneh presenetil neprijeten prizor – rdečkasto obarvana gladina jezera ob nekaterih delih obale.
Kot pojasnjuje Špela Remec Rekar iz sektorja za ekološko stanje voda pri Agenciji RS za okolje in prostor (Arso), so glavni krivec za trenutno stanje modro zelene alge oziroma cianobakterije, ki so pokazatelj organske onesnaženosti vode. Trenutno je ravno tisto obdobje leta, ko je preobremenjenost jezera z organskimi snovmi vidna tudi na površju, v poletnem času je namreč prisotna v nižjih plasteh. Pomembno prednost za razvoj teh bakterij predstavljajo tudi trenutni vremenski pogoji oz. temperatura zraka okoli šestih stopinj Celzija nad ničlo.
"Blejsko jezero je izredno majhno, uporabnikov oz. deležnikov, ki povzročajo onesnaževanje, pa je ogromno. Zlasti zdaj, ko je prišlo do prave ekspanzije turizma, saj je število prenočitev z leta v leto višje za 100 odstotkov, iz leta 2016 na 2017 za kar več kot 160 odstotkov. To so res velike spremembe. Tako majhen prostor izredno težko prenaša takšne velike množice. Vsi se seveda zgrinjajo proti jezeru," vzroke za trenutno situacijo pojasni strokovnjakinja iz republiške agencije za okolje in dodaja, da je ob tem treba pogledati širšo sliko.
Poleg pritiskov skokovitega porasta turizma so tukaj še drugi dejavniki, ki prav tako pomembno vplivajo na ekološko stanje jezera. "Tukaj ne moremo izvzeti kmetijstva, intenzivne živinoreje v pojezerju, onesnaženost pritokov iz teh razlogov, ribogojnice na obali – vse to so viri, ki prispevajo k slabšemu stanju, pri čemer ne moremo izpostaviti samo enega krivca," opozarja sogovornica in dodaja, da se razmere slabšajo tudi v priobalnem pasu jezeru. Ljudje namreč v vodo vstopajo tudi na neurejenih predelih, pri čemer pomendrajo rastline, ki so ključne za prestrezanje snovi, ki se zlivajo proti jezeru, posledično rušijo naravno ravnovesje. "Skratka, obremenitev je mnogo, vključno z omejeno infrastrukturo, ki se mora tem razmeram šele prilagoditi. Občina se sicer zelo trudi, ampak ne dosega tega koraka z ekspanzijo in masovnim navalom turistov."
Težave predstavljajo tudi obremenitve kanalizacijskega omrežja. To se že vse od leta 1954 dograjuje. Trenutni kanalizacijski sistem je urejen tako, da lahko ob visokih vodah preseže robove in se prelije v jezero. Glede na to, da je jezerska kotanja pozidana, drugam tudi ne more. "To nikoli ni bilo v naši pristojnosti, temveč v pristojnosti občine, ki mora opisano hitro rešiti," poudari strokovnjakinja, ki že vrsto let nadzoruje kakovost Blejskega jezera.
Kaj pa omejitev krapolova?
Velik doprinos k preobremenjenosti jezera z organskimi snovmi pomeni tudi krapolov, ki je zadnjih deset let v slovenskem prostoru izredno priljubljen. Težavo predstavlja krma rib pred in med samim ribolovom. "Zakonsko je sicer vsakemu posamezniku, ki kupi ribolovno dovolilnico, dovoljeno, da uporabi pet kilogramov hrane za krmljenje krapov. Ribiči ustvarjajo ta krmišča že prej, pred samim ribolovom, zato je težko oceniti, kakšna je dejanska količina, ki se znajde v jezeru. Na podlagi števila prodanih dovolilnic lahko sklepamo, da to presega deset ton suhe teže omenjenih hranil. Gre za pripravljeno hrano, ki vsebuje kemijske snovi, ki niso primerne za jezero," razloži Remec Rekarjeva. Ena od kratkotrajnih rešitev, ki bi pripomogla k izboljšanju stanja, bi zato bila ravno omejitev krmljenja krapov. Ob tem pa prav tako ni zaželeno hranjenje ostalih živali, kot so race in labodi. Slednje namreč privablja tudi ogromno število ptičev, njihovi posušeni iztrebki, ki se pojavljajo ob obali, pa se ob dežju spirajo naravnost v jezero.
Ekološko stanje med zmernim in dobrim
Ekološko stanje jezera se sicer po besedah Remec Rekarjeve na podlagi strokovnih kriterijev nahaja med zmernim in dobrim, v zadnjih desetih letih pa zaznavajo poslabšanje. "Še vedno je čas, da s kakšnimi ukrepi zagotovimo izboljšanje stanja. Vsi deležniki, ki so zainteresirani za rabo prostora v tem občutljivem območju pojezerja Blejskega jezera, bi morali uskladiti svoje dejavnosti v skladu s potrebami po ohranjanju dobrega stanja jezera," je prepričana Remec Rekarjeva in dodaja, da bi si na Arsu pri ohranjanju kakovosti Blejskega jezera želeli več sodelovanja s strani lokalne oblasti.
Navkljub za nekatere šokantnem prizoru rdeče plasti na gladini jezera so skrbi glede morebitne toksičnosti vode zaenkrat še odveč. Na Arsu so 14. februarja vzeli tudi vzorce rdečkaste vode in jih predali v nadaljnjo analizo. Te ne izvajajo sami, ampak jih opravlja Nacionalni inštitut za biologijo. "Če bo karkoli alarmantnega, bomo poskrbeli za varnost kopalcev. Sicer pa ni nevarnosti, da bi ta vrsta bakterij vztrajala na površini do poletja, ampak se bo tako, kot je že v navadi, umaknila v nižje sloje, na globino 15 oz. 16 metrov, kamor kopalci ne morejo," pojasnjuje sogovornica.
KOMENTARJI (88)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.