Stališča o vprašanju meje s Hrvaško, ki jih je na spletni strani objavilo zunanje ministrstvo, niso nič novega in pomenijo zgoščen povzetek stališč, ki jih je Slovenija že večkrat predstavila, je na nujni seji odbora Državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) pojasnil zunanji minister Dimitrij Rupel.
Kot je v okviru pobud in vprašanj članov odbora Rupel poudaril v odgovoru na vprašanje poslanca Aurelia Jurija (SD), v stališčih ne skušajo rehabilitirati sporazuma o meji Drnovšek-Račan, ugotavljajo le, da je sporazum dejstvo, ki ga je "treba izboljšati, popraviti, iti naprej". Poudarjajo pa tudi, da želi Slovenija izkoristiti čas, ko se Hrvaška pogaja z Evropsko unijo, za uveljavitev svojih interesov pri določenih vprašanjih. Pri tem Ljubljana računa, da se bo pogovarjala ob pomoči Evropske komisije in Sveta EU, je dejal.
Školča skrbijo človekove pravice
Jožef Školč (LDS) pa je pred glasovanjem OZP o predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o medsebojni pravni pomoči med EU in ZDA in predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o izročitvi med EU in ZDA postavil ministru vprašanje, ali gre sprejemati te zavezujoče predpise, glede na to, da se zdi, da ZDA drugače delajo, kot govorijo, kar zadeva spoštovanje Ženevskih konvencij in zaščite človekovih pravic v okviru boja proti terorizmu, torej glede na to, "da ne izhajamo iz istih izhodišč".
Rupel je poudaril, da gre za sporazuma med ZDA in EU ter da vprašanje poslanca z njima ni neposredno povezano, da pa gre vsekakor za pomembno vprašanje. Ob tem je izpostavil, da Slovenija tako kot druge članice EU meni, da boj proti terorizmu ne more iti na škodo uveljavljene ravni varovanja človekovih pravic.
Školč z odgovorom ni bil zadovoljen in dejal, da se je že izkazalo, da ZDA ne gre verjeti na besedo. Kot primere je navedel Irak in njegovo domnevno orožje za množično uničevanje ter kršitve Ženevskih konvencij v zaporih v Iraku in ameriških oporiščih.
Odbor je sicer nato z devetimi glasovi za in nobenim proti sprejel oba predloga zakona in DZ predlagal njuno obravnavo in sprejem. Na Rupla je v odprtem delu seje vprašanje glede problema zapiranja podružničnih osnovnih šol na avstrijskem Koroškem naslovil še Miro Petek (SDS). Minister je poudaril, da se zaveda, da gre za vprašanje tako politične kot demografske narave ter obžalovanja vreden pojav. Podrobnejši odgovor pa mu je obljubil na prihodnji seji ali pisno.
