Razpis je namenjen ključnim investitorjem, torej pravnim osebam, ki kapitalskega deleža ne kupujejo zgolj kot finančno naložbo, temveč si želijo s tem tudi vzpostaviti tesnejše poslovno sodelovanje z banko. NLB je največja slovenska banka z bilančno vsoto v višini enega bilijona tolarjev in 29-odstotnim tržnim deležem.
Vlada je v programu privatizacije NLB, ki ga je sprejela konec maja, predvidela, da država do konca marca 2002 proda 48 odstotkov kapitala banke, in sicer 34 odstotkov ključnim investitorjem, 14 odstotkov pa dobro poučenim portfeljskim investitorjem. S tem, ko bo obdržala več kot četrtinski delež v banki, si bo država zagotovila veto pri odločanju o vseh pomembnejših korporacijskih odločitvah (sprememba statuta, združitev in podobno). S takim deležem bo lahko država v prvih dveh do treh letih po privatizaciji na najbolj učinkovit način zagotovila, da bo ključni investitor izpolnil vse obveznosti v zvezi s strategijo razvoja banke.
Konec maja, ko je vlada sprejela program privatizacije, je finančni minister Anton Rop zatrdil, da bodo predvidenih 34 odstotkov kapitala banke prodali le v primeru, da bo zanje ponujena dovolj visoka cena.
"Država pričakuje vloge interesentov do 1. oktobra, na osnovi teh predlogov pa bo potem odločila, kateri so tisti, ki bodo prišli v ožji izbor za ključne investitorje, " pojasnjuje minister Rop in dodal, da naj bi ta del privatizacije NLB zaključili do konca tega leta.
Privatizacijo največje slovenske banke v državni lasti pa želi preprečiti zagovornik hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke Božidar Vukasović, ki je finančnega svetovalca NM Rothschilda pozval, naj se v prodajnem prospektu za NLB zapiše najmanj to, da je banka v tožbenem postopku. Vukasović je namreč prepričan, da morajo biti morebitni strateški partnerji NLB s tem seznanjeni.
