Z objavo razpisa v današnjem Dnevniku je lov na nekatera direktorska mesta v državni upravi torej odprt. Iščejo se direktorji vladne kadrovske službe, vladnega centra za informatiko, servisa skupnih služb, uradov za enake možnosti,za informiranje,za narodnosti, za verske skupnosti, za varovanje tajnih podatkov ter šef vladnega protokola.Vsi morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri in 11 let delovnih izkušenj. Posebne natečajne komisije pa bodo presojale tudi strokovne usposobljenosti kandidatov za direktorska mesta.
"Nekdo, ki ne izpolnjuje teh kriterijev, ne more biti ocenjen kot primeren in če ni ocenjen kot primeren, ne more biti izbran," je povedal generalni sekretar vlade Mirko Bandelj.
S tem naj bi se torej izognili dosedanji praksi, ko je nekdo lahko zasedel mesto direktorja urada samo zato, ker je ustrezal eni od vladajočih strank. In zato ni imel nikakršnih referenc.
"Varovalke so predvsem tudi pravne. Vsak kandidat, ki se bo prijavil, pa bo ocenil, da ni bil izbran, ali ocenjen kot neprimeren, zaradi razlogov, ki niso strokovne narave, bo lahko svojo pravico uveljavlja po pravni poti pred ustreznimi organi, zlasti sodišči," še dodaja Bandelj.
Pa tudi sedaj politično vmešavanje ni izključeno. V primeru, da bo več kandidatov izpolnjevalo razpisne pogoje, se bo minister sam odločal, kdo mu najbolj ustreza.Na pomembnejših mestih, kot je na primer generalni direktor policije - pa bo gotovo zaželeno tudi širše soglasje vladajoče politike.
