Rihterjeva si je zastavila vprašanje o tesnejši povezanosti med uporništvom in časom oz. o tem, "kako čas rodi upor in kateri upor lahko postavi na glavo čas." Po ugotovitvi, da je od prvih korakov boja za enakopravnost minilo že stoletje, je ministrica izrazila upanje, da je tudi danes še veliko mladih žensk, ki sodelujejo v ženskih gibanjih. "Da bi mirno šli v prihodnost, te mlade ženske ne potrebujejo ne novih spomenikov ne velikih maš, temveč jasne vrednote in ostre misli. Pomniki današnje generacije namreč niso več iz kamna in betona, temveč so pomnilniki gigabajtov, njihove kurirske torbice pa so že davno postale brezžične. Vendar skozi vse te na novo napeljane vezi, ki so dobesedno omrežile svet, lahko iskra upora leti še stokrat hitreje kot nekoč," je dejala Rihterjeva. Izrazila je tudi veselje na tem, da današnji mladi znajo bolj natančno izrazili svoje stališče in tudi svoje uporništvo, medtem ko hitijo v korak s časom.
Sicer pa je bilo žensko gibanje na Slovenskem močno že na začetku 20. stoletja, ko je nastalo tudi prva javna ženska organizacija, Splošno žensko društvo. Več ženskih društev je delovalo tudi med prvo in drugo svetovno vojno. V času okupacije in NOB je večina ženskih društev in organizacij delovala narodnoobrambno in humanitarno. Najprej so pomagale beguncem, ki so zlasti iz Štajerske bežali pred izgonom. Pomembno spodbujevalno in povezovalno vlogo v vključevanju žensk v narodnoosvobodilno gibanje je imela skupna ženska organizacija Antifašistična fronta žensk Jugoslavije, ki je bila na pobudo Komunistične partije Jugoslavije ustanovljena decembra 1942 v Bosanskem Petrovcu, ter v njenem okviru SPŽS, ustanovljena oktobra 1943 v Dobrniču. Osrednje glasilo SPŽZ je bila Naša žena, ki je začela izhajati že leta 1941, na Primorskem pa je začela izhajati Slovenka.
SPŽZ je imel po končani vojni pomembno mobilizacijsko vlogo pri utrjevanju nove oblasti in emancipacijskega programa, saj je kot del OF skrbela za politično vzgojo žensk in reševala specifična praktična vprašanja žensk. Leta 1950 je prišlo do uvedbe samoupravljanja ter do preoblikovanja OF v Socialistično zvezo delovnega ljudstva, tri leta kasneje pa do razpusta AFŽ. Ta se je preoblikovala v Zvezo ženskih društev Jugoslavije, ki je delovala znotraj SZDL.
