Slovenija

Obletnica najhujše jedrske nesreče

Kijev, 26. 04. 2000 20.44 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

Danes mineva štirinajst let od najhujše jedrske nesreče, ki se je zgodila v ukrajinski nuklearki Černobil. Po uradnih podatkih je ob eksploziji umrlo 31 ljudi, veliko hujše pa so bile posledice smrtonosnega sevanja, za katerim naj bi v Rusiji in Ukrajini umrlo več deset tisoč ljudi. Ukrajina je svetovni skupnosti, tako kot že nekajkrat, ponovno obljubila, da bo nevarno nuklearko tokrat res zaprla še letos.

Do nesreče je prišlo med varnostnim preizkusom na četrtem reaktorju. Izbruhnil je silovit požar, radioaktivnost, ki se je ob tem sprostila, pa je bila 500-krat večja od bombe, ki je uničila Hirošimo. Smrtonosni radioaktivni oblak se je raztezal skoraj čez vso Evropo. Reševalci, ki jih je v Černobil poslala takratna sovjetska oblast, da bi dekontaminirali širše območje in evakuirali bližnje prebivalstvo, sploh niso imeli ustrezne zaščite.

Viri iz ruskega ministrstva za zdravstvo trdijo, da je umrlo celo dvakrat toliko ljudi. Kar 40 odstotkov na počasno, a gotovo smrt obsojenih reševalcev naj bi storilo samomor.

Visoka stopnja sevanja je v Ukrajine in Belorusijo neposredno prizadela kar 5 milijonov ljudi. Poleg levkemije, srčnih bolezni in raka na ščitnici je prišlo do vrste hudih genskih deformacij tako na živali kot ljudeh.

Na pritisk zahodnih držav za zaprtje nuklearke, v Kijevu odgovarjajo, da Zahod daje premalo denarja za izgradnjo novih nadomestnih reaktorjev. Razlog za preplah pa so tudi preostale štiri ukrajinske nuklearke, vse z zastarelo in potencialno precej nevarno tehnologijo.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.