Proslave se je udeležilo nekaj sto ljudi, med njimi tudi udeleženci pekrskih dogodkov in vojne za Slovenijo.
Podpolkovnik Franc Rudolf: Pokazali smo, da z osamosvojitvijo mislimo resno
"Če osvetlim takratne pekrske dogodke, lahko ugotovim, da so se prve aktivnosti začele že oktobra 1990. Ko pa so v učni center prispeli prvi naborniki slovenske vojske, smo v republiškem štabu TO začeli s pripravami na varovanje učnega centra in nabornikov. Varovanje je bilo sestavljeno iz notranjega, saj smo imeli pripadnike TO v samem učnem centru, in zunanjega, v Pekrah in na mariborskem letališču. Znano je, da je kasneje enota za protidiverzantsko delovanje iz Peker nastopila v hrbet enotam JLA, ki so obkolile center, na podlagi česa je nato prišlo do pogajanj. Takrat so zaposleni v centru, pripadniki Teritorialne obrambe, slovenska policija, skupaj s krajani Peker in Maribora in z novinarji pokazali takratni zvezni vojski, da se Slovenija resno pripravlja na osamosvojitev," je v pogovoru za 24ur dogajanje v Pekrah komentiral podpolkovnik Franc Rudol, ki je bil takrat zadolženi za varovanje učnega centra.
Bohinc: Pekrski dogodki so bili prelomni
Minister Bohinc je v govoru poudaril, da so pekrski dogodki prelomno nakazali smer razpada federacije jugoslovanskih narodov in narodnosti. Prav tako je opozoril, da pekrski dogodki niso bili slučaj, kot tudi niso bili po naključju prav v Pekrah pri Mariboru. Njihov cilj ni bil le onemogočiti učni center TO v Pekrah, ampak tudi, zaradi tedaj napetega socialnega stanja v Mariboru, povzročiti konflikt med Mariborom in republiškim vodstvom, slednjega prisiliti k popustljivosti in tako povzročiti krizo v Sloveniji. Takšne razmere bi zelo otežile in upočasnile osamosvojitvene procese Slovenije in razmere bi bile ugodne za še hujše vmešavanje jugoslovanske vojske (JLA) v njene življenjske interese.
Slovenska milica ni bila neposredno vpletena v pekrski incident, saj je po besedah Bohinca opravljala predvsem nalogo ločevanja upravičeno razjarjenih ljudskih množic in JLA. Za milico in slovenske organe za notranje zadeve v času pekrskih dogodkov ni bilo veliko presenečenj. Razpolagali so z zelo dobrimi in točnimi informacijami, ki so bile plod izrednega sodelovanja z varnostno-informativno službo republiškega sekretariata za notranje zadeve, kriminalistično službo in drugimi službami, ki so pridobivale informacije na terenu, je dejal Bohinc in dodal, da jim je pri tem pomagalo zelo dobro poznavanje častniškega kadra JLA in njene logike delovanja. "Nič v delovanju JLA nam ni ostalo prikritega. Nobena namera. Zato tudi izid incidenta ni bil plod naključij ali sreče. Enako lahko trdim tudi za celotno obdobje vojne za Slovenijo. Milica in TO sta z ramo ob rami izborila veličastno zmago in tega nam ne more odvzeti nihče," dodaja Bohinc.
Bohinc je tudi opozoril, da si nekateri odgovorni za vojno še 12 let po prelomnih dogodkih prizadevajo, da bi preložili težo lastne odgovornosti na ramena drugih. To se je pokazalo tudi na nedavnem zaslišanju bivšega predsednika države Milana Kučana na mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. A resnica je glasnejša od laži. V demokratičnih družbah je jasno, da ima narod naravno pravico do samoodločbe.
"Prav sprevrženo je pretvarjanje naše preteklosti in kovanje dnevno političnih dobičkov na ta račun. Pa najsi gre za NOB, vojno za Slovenijo ali pekrske dogodke. Že star rek pravi, da če se zavedaš svoje preteklosti, pomeni, da imaš prihodnost. Naša prihodnost pa je v družbi evropskih narodov. Tudi v prihodnji skupni EU si bomo svojo zgodovino, ali sodbo kot je dejal Ivan Cankar, pisali sami. Zato je prav, da jo sooblikujemo. Našo bodočnost bo med drugim začrtala tudi evropska ustava. In če želimo Slovenci tudi naprej soustvarjati zgodovino, tako kot smo jo v NOB, Pekrah in v osamosvojitveni vojni, je prav, da smo pri kreiranju temeljnega pravnega akta EU in nove evropske arhitekture polno dejavni in zaščitimo državne interese," je sklenil govor Bohinc.
Tradicionalna proslava pred Izobraževalnim centrom v Pekrah se je začela s pozdravnim nagovorom mariborskega župana Borisa Soviča, v kulturnem programu pa sta sodelovala orkester Slovenske vojske (SV) in vokalni kvintet Završki fantje. Poleg predstavnikov SV in policije, vključno z načelnikom generalštaba SV, brigadirjem Ladislavom Lipičem, so se je udeležili nekateri poslanci državnega zbora, predstavniki parlamentarnih političnih strank in veteranskih organizacij. Proslavo je spremljal spominski pohod, ki se ga je udeležilo približno 150 pohodnikov, po proslavi pa bosta Bohinc in Sovič v Ljubljanski ulici v Mariboru položila venec k spomeniku prve žrtve vojne za Slovenijo Josefa Šimčika.
