Obletnica priključitve Primorske matični domovini: 'Nekako moramo živeti v sožitju'

Vsebina proslave, ki jo je režiser in scenarist Dušan Moravec združil pod sloganom Tujega nočemo, svojega ne damo, je nosila simbolno sporočilo. "Za proslavo sem si izposodil Vorančev slogan Tujega nočemo, svojega ne damo, a z vprašajem na koncu. Ali res svojega ne damo, glede na to, kaj vse smo v preteklosti že svojega nekritično razprodali? A če česa, potem Primorske ne damo. In tudi zato so proslavo soustvarili kulturni ustvarjalci z idrijsko-cerkljanskega dela Primorske," je poudaril.

Zbrane je uvodoma nagovoril idrijski župan Tomaž Vencelj, ki je izrazil ponos, da občini Idrija in Cerkno gostita osrednjo državno proslavo ob prazniku Primorske: "Letošnja praznična proslava je v Idriji, ki je že več kot pol tisočletja pomemben del Primorske in jo bogati s svojimi naravnimi lepotami, svetovno priznano tehniško in kulturno dediščino ter uspešnim gospodarstvom. V ta prostor so nas zasidrali zgodovinske vezi, skupna prizadevanja in borba za Slovenijo."

"Idrijski rudarji so se pred odhodom v rudnik, ne glede na morebitna razhajanja, vedno iskreno in enotno pozdravili z rudarskim pozdravom Srečno! Tudi danes se v marsičem razhajamo, a naš današnji pozdrav je enoten in iskren: Srečno, Primorska, in srečno, Slovenija," je nagovor sklenil idrijski župan.

Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Idrija-Cerkno Bojan Režun je z besedami preletel najpomembnejše zgodovinske mejnike odpora primorskih ljudi proti okupatorju ter izpostavil nujnost ohranjanja spomina na ta veličasten del primorske zgodovine.

Slavnostni govornici Nini Leskovec, mladi znanstvenici, Idrijčanki, ki študira v ZDA, so zbrani prisluhnili v videonagovoru. "Poleg tega, da sem ponosna Idrijčanka, sem ponosna tudi na to, da sem v tujini izobražena in trenutno v tujini živeča Slovenka ter aktivna članica skupnosti ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF, v kateri se trudimo povezovati Slovence, živeče doma, in tiste študirajoče oziroma delujoče v tujini, ter povečevati pretok znanja, predvsem pa bogatiti slovensko zakladnico znanja," je dejala.

Rdeča nit proslave je bila pesniška beseda Črtomirja Šinkovca, pesnika z Vojskega, velikega primorskega domoljuba, odmevale so partizanske pesmi, prireditev pa so sklenili s primorsko himno Vstala Primorska.

Pahor: Mislim, da je dovolj prostora za vse, da lahko živimo skupaj

"In prav ta je tista, ki povezuje," je po koncu proslave za novinarje povedal predsednik države Borut Pahor. "Primorci imamo himno. In himno imamo zato, ker nas združuje v upornosti, seveda najprej proti fašizmu. Tu smo si Primorci enotni. Morda kdo drug v Sloveniji težko razume, da tako rekoč skoraj vsi Primorci rdečo zvezdo drugače dojemamo. Takrat je bila simbol upora. Potem po vojni so se pod njo seveda zgodili tudi zločini, ampak Primorcem te simbolike upora, zato da smo ostali skupaj s Slovenci in sedaj v suvereni državi, ni mogoče vzeti," je dejal.

Pahor je še izpostavil, da moramo nekako živeti skupaj v sožitju, razumeti drug drugega in bolečino in to, kar nam je v srcu. "Mislim, da je dovolj prostora za vse, da lahko živimo skupaj, je pa tak čas, da se pa moramo potruditi. Ta proslava je bila lepa za Primorce in upam, da tudi za vse Slovence," je še dejal.

Vidno ganjen je med gledalci proslavo spremljal tudi Idrijčan Ivan Bevk, čil 101-letnik, primorski partizan, oče idrijskega poslanca Sama Bevka: "To proslavo spoštujem, je zame zelo pomembna. Koliko fantov Primorcev je šlo v partizane leta 1943! Na Gorenjsko, na Dolenjsko. Maja smo formirali dve brigadi na Primorskem: Gradnikovo in Gregorčičevo, v kateri sem bil tudi sam. Pohod v Benečijo ... Primorci smo dali veliko žrtev in herojstva, veliko smo pretrpeli pod Italijo. Mi, Primorci, smo bili takrat uradno Italijani in smo se uprli tiraniji lastne države. To je bila velika stvar!"