Z ratifikacijo pogodbe je Slovenija opravila še zadnji korak na več kot desetletje dolgi poti od osamosvojitve Slovenije do članstva v Evropski uniji.
Država je tako uresničila zgodovinsko nalogo, ki si jo je zadala že ob svojem rojstvu pred skoraj 15 leti - vključitev v družino evropskih narodov, ki jih družijo skupne demokratične vrednote. Ratifikacija pristopne pogodbe in formalni vstop Slovenije v EU 1. maja 2004 sta za Slovenijo in njene prebivalce pomenila ne le zaključek večletne uspešne zgodbe o uresničitvi enega najbolj ambicioznih in zahtevnih zunanjepolitičnih ciljev, temveč predvsem nov začetek in veliko priložnost, da s svojim prispevkom obogati EU in v njej uspešno uveljavi svoje interese v vse bolj globaliziranem svetu. To je bilo tudi glavno sporočilo, s katerim so pred letom dni v državnem zboru najvišji državni predstavniki in poslanske skupine pospremile ratifikacijo pristopne.
Pristopno pogodbo je deset držav kandidatk za članstvo z EU podpisalo 16. aprila 2003 v Atenah. Ob tem velja omeniti, da je bila Slovenija zadnja med deseterico pristopnic, ki je uradno zaprosila za članstvo v uniji - leta 1996 - pa tudi zadnja med njimi, ki je opravila ratifikacijo pristopne pogodbe. S 1. majem 2004 so se tako v EU vključile Slovenija, Češka, Poljska, Madžarska, Slovaška, Estonija, Latvija, Litva, Ciper in Malta.
Razširjena Evropska unija danes šteje okoli 450 milijonov prebivalstva, pri čemer je dvomilijonska Slovenija prispevala okrog 0,4 odstotka državljanov razširjene povezave. Z vstopom razmeroma revnejših vzhodnoevropskih držav v "klub bogatih" so unijo zaznamovale precejšnje razvojne razlike.
