Obletnica slovenskega priznanja Palestine

Na današnji dan je Slovenija s priznanjem Palestine kot neodvisne in suverene države poslala jasno sporočilo o nujnosti vzpostavitve miru na Bližnjem vzhodu in rešitvi dveh držav, z željo, da bi Sloveniji v teh prizadevanjih sledile tudi druge države.

Kot odgovorna članica EU in nestalna članica Varnostnega sveta OZN si Slovenija skupaj s podobno mislečimi državami ves čas prizadeva za takojšnje premirje in humanitarno pomoč prizadetim v tej regiji.

"Danes smo spet na razpotju, ko želimo premirje, ko nas izjemno skrbijo katastrofalne humanitarne razmere v Gazi, v tej luči bo simbolično ravno danes Varnostni svet Združenih narodov prvič po novembru lani ponovno glasoval o predlogu humanitarne resolucije o Gazi," je ob obletnici slovenskega priznanja države Palestine poudarila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Ob prvi obletnici priznanja Palestine se je na dogajanje na Bližnjem vzhodu odzval tudi premier Robert Golob, ki je dejanje označil za eno najpomembnejših in najbolj plemenitih zunanjepolitičnih odločitev v slovenski zgodovini: "Palestina na eni in Izrael na drugi, rešitev dveh držav, to je edina rešitev za mir in sobivanje na Bližnjem vzhodu in obstoj palestinske države je eden od ključnih predpogojev za mir," je zapisal.

Ocenil je, da vlada Benjamina Netanjahuja deluje v nasprotju z vsemi načeli moderne mednarodne skupnosti, in pozval države, ki še tega niso storile, da nemudoma priznajo Palestino.

"Želim si, da bi ZDA podprle napore mednarodne skupnosti, predvsem sistem OZN za takojšnjo dostavo humanitarne pomoči v Gazo in končanje humanitarne katastrofe, ki smo ji priča. Slovenija bo, tako znotraj EU kot VS OZN in celotnega sistema OZN, nadaljevala s svojo proaktivno politiko zavzemanja za mir, konec humanitarne krize in politično rešitev palestinsko-izraelskega vprašanja," je zaključil.

V Levici so ob obletnici izpostavili, da so si za priznanje Palestine prizadevali od leta 2015: priznanje je po njihovi oceni dokaz, da je politika tek na dolge proge, v katerem se vztrajnost splača. V sporočilu za javnost so dodali, da se za Palestino borijo še naprej in se trudijo, da Slovenija tudi glede sankcij proti Izraelu ne bi čakala na druge evropske države, ampak bi jim bila zgled.

"Proti Izraelu je treba ukrepati z vsemi političnimi in gospodarskimi sredstvi. Prekiniti je treba pridružitveni sporazum med EU in Izraelom ter uvesti stroge sankcije proti izraelskemu režimu," je poudaril vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec in opozoril, da bodo brez teh ukrepov Palestinci še naprej umirali.

Slovenija od začetka konflikta v Gazi dosledno izpostavlja potrebo po zagotavljanju varnega in neoviranega humanitarnega dostopa, vključno z dostavo humanitarne pomoči.

"Naša nesposobnost, da ukrepamo, da ne uspemo odločno in enotno obsoditi očitnih kršitev človekovih pravic in mednarodnega prava, povzroča nepopravljivo škodo ugledu EU v svetu in doma. Gaza doživlja največjo humanitarno krizo v svoji zgodovini," je še rekla Fajonova. Slovenija je v Gazo poslala več pošiljk materialne pomoči (hrana, medicinska in sanitetna oprema).

Slovenija je dejavno sodelovala v dveh pomembnih postopkih pred Meddržavnim sodiščem (ICJ), ki se nanašata na položaj na zasedenih palestinskih ozemljih in kjer gre za obravnavo vprašanj, ki so nedvomno ključna tudi za primer Južna Afrika proti Izraelu. 

"V postopku za izdajo svetovalnega mnenja glede politik in praks Izraela na zasedenem palestinskem ozemlju, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, je Slovenija poudarila obveznost Izraela, da zagotovi dostavo humanitarne pomoči, podprla ugotovitev, da je izraelska okupacija nezakonita, ter posebej poudarila pomen pravice Palestincev do samoodločbe," so sporočili z ministrstva.

Fajonova je ob ministrih za zunanje zadeve Islandije, Irske, Luksemburga, Norveške in Španije sodelovala pri izražanju resne zaskrbljenosti zaradi poročanih izraelskih načrtov za razširitev vojaških operacij v Gazi.

Slovenija je 8. maja 2025 v Varšavi pozvala EU, da od Izraela zahteva takojšnjo pomoč civilistom in pozvala k dodatnim sankcijam zoper izraelske naseljence na Zahodnem bregu, pregledu trgovinske politike z Izraelom in nadaljevanju prizadevanj za takojšnje premirje, izpustitev vseh talcev in rešitev dveh držav.

Po oktobru 2023 je sprejela odločitev, da ne odobri nobenega izvoza orožja ali vojaške opreme v Izrael. Od takrat Ministrstvo za obrambo ni izdalo nobenega dovoljenja za izvoz.