Po besedah ministrice za obrambo Ljubice Jelušič bi bilo o pekrskih dogodkih, ki so pri osamosvajanju Slovenije igrali zelo pomembno vlogo, treba pogosteje govoriti. "Nikoli do tedaj in nikoli kasneje se ni zgodilo, ne doma ne v tujini, da bi civilisti branili svoje nabornike na služenju vojaškega roka s svojimi telesi, na barikadah," je dejala na nocojšnji slovesnosti v spomin na omenjene dogodke.
"Prebivalci štajerske prestolnice ste takrat v uporu proti nasilju jugoslovanske vojske pokazali, kaj pomeni odločenost, povezanost in volja ljudstva. In vendar nihče ni uporabil nasilja," je pojasnila. Takrat so po njenih besedah "padle vse maske", saj je jugoslovanska stran že prej načrtovala pritisk na Slovence. "Vsem je postalo jasno, da je vojaški spopad za uveljavitev samostojnosti naše domovine neizogiben," je poudarila. Kot je dejala, so poleg nabornikov in lokalne oblasti pomembno vlogo odigrali tudi novinarji. "Bitka v Pekrah je bila dobljena tudi zaradi njihove neustrašnosti in domoljubja," je menila.
Dotaknila se je tudi aktualnih dogodkov in izpostavila, da danes prihaja do drugačnega upora civilistov. "Danes civilisti kamenjajo parlament zaradi strahu pred izgubo privilegijev, gnani od tistih, ki na njihovih hrbtih kujejo dobiček," je dejala. "Tem našim mladim s kamnom v roki nismo utegnili povedati, koliko ste vi tvegali, da imamo svojo državo, svoj parlament in svojo ustavo. Rojeni v svobodi in slepi zaradi trdih besed, ki jih vpisujemo v njihovo zavest tudi mi politiki, ne vedo, za kaj je vredno pokazati državljanski pogum," je dejala in dodala, da je te mlade treba naučiti enotnosti, kakršna je vladala v času pekrskih dogodkov, in jim povrniti zaupanje v državne institucije.
Dogodki v Pekrah so predstavljali uvod v slovensko osamosvojitveno vojno, saj je tu 23. maja 1991 prišlo do incidenta med Teritorialno obrambo in Jugoslovansko ljudsko armado (JLA). Slovenski teritorialci so 23. maja 1991 v bližini 710. učnega centra Teritorialne obrambe zajeli dva jugoslovanska vojaška izvidnika in ju kmalu zatem izpustili. Kljub temu je jugoslovanska vojska obkolila center s tanki in zahtevala izročitev enote, ki je priprla njihova izvidnika.
Dan kasneje so v Mariboru potekali pogovori mestnih oblasti in armade, pred učnim centrom in vojašnicami pa so se zbrali domačini, ki so protestirali proti ravnanju JLA, ki je zahtevala zaprtje obeh učnih centrov teritorialne obrambe v Pekrah in na Igu pri Ljubljani ter ugrabila dva teritorialca. Pri tem je padla prva žrtev med slovenskim osamosvajanjem Josef Šimčik. Med demonstracijami, ki so se v Mariboru začele zaradi pekrskih dogodkov, je poskušal s skupino drugih meščanov zaustaviti kolesno oklepno vozilo JLA, vendar je padel pod kolesa in se smrtno poškodoval.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.