Slovenija

Oblikovanje socialnega sporazuma

Ljubljana, 11. 02. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Socialni sporazum bi po mnenju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) moral biti pripravljen za dvoletno obdobje, in sicer za leti 2002 in 2003. ZSSS od socialnega sporazuma pričakuje spremembe na področju politike plač.

Leta 2004 bo Slovenija najverjetneje sprejeta tudi v Evropsko unijo, kar pomeni korenite spremembe socialnih razmer, ki jih v tem trenutku še ne moremo predvideti je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Pri oblikovanju socialnega sporazuma v ZSSS dajemo največji poudarek področju plačne politike in področju zakonodaje.

ZSSS predlaga nov model usklajevanja plač, saj je sedanji po Semoličevih besedah favoriziral visoke plače. Rast plač na osnovi eskalacije, ki bi zajela 100-odstotno rast življenjskih stroškov, naj bi izvajali v absolutnih zneskih in dvakrat na leto. Tega bi zajeli s povprečjem petega tarifnega razreda kolektivne pogodbe dejavnosti. Plače naj rastejo z rastjo inflacije in rastjo bruto domačega proizvoda minus odstotek. Predlog ZSSS glede usklajevanja plač upošteva razlike po panožnih kolektivnih pogodbah, saj vse panoge niso v enako težkem oz. v enako dobrem izhodiščnem položaju. Na ZSSS so prepričani, da delodajalci te ponudbe ne bi smeli zavrniti, saj takšen model plač v ničemer ne povečuje dodatnih sredstev.

Glede plačne politike na ZSSS še menijo, da bi bilo potrebno sprejeti zakon o minimalni plači. Ta bi, dokler minimalna plača ne doseže 58 odstotkov povprečne plače delavcev po kolektivnih pogodbah za področje predelovalnih dejavnosti, določal rast minimalne plače, ki bi se usklajevala enkrat letno z rastjo bruto domačega proizvoda, ugotovljenega za preteklo leto. ZSSS se je opredelila tudi do minimalnega regresa za letni dopust, ki naj bo 125.000 tolarjev oz. največ 70 odstotkov povprečne plače. "Predlagamo pa tudi dve pomembni dopolnitvi: rast plač po individualnih pogodbah naj se veže na rast plač delavcev po kolektivnih pogodbah, še naprej pa naj se ohrani razlikovanje spremljanja plač po individualnih pogodbah in po kolektivnih pogodbah ločeno.

Sindikati želijo enakopravno sodelovati pri nastajanju in sprejemanju zakonov, kar pomeni, da se o zakonu najprej doseže soglasje znotraj ekonomsko socialnega sveta. Gre za zakone o minimalni plači, o udeležbi zaposlenih na dobičku, o kolektivnih pogodbah, o ekonomsko socialnem svetu, o davkih, o javnih uslužbencih in plačah v javnem sektorju, o inšpekciji dela, o davku na premoženje in o dohodnini.