Evropska komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding, ki je prišla na obisk v Ljubljano, je napovedala, da bo v kratkem predstavila novo uredbo, ki naj bi državljanom Evropske unije prinesla nižje cene telekomunikacijskih storitev. Komisarka, ki je dosegla dogovor o znižanju cen gostovanja pri tujih operaterjih mobilne telefonije, napoveduje, da bo vztrajala tudi pri večji konkurenčnosti na telekomunikacijskih trgih.
Znatno - tudi do 70-odstotno - znižanje cen roaminga ali gostovanja v tujih mobilnih omrežjih je velik uspeh in dokaz, da Evropska unija lahko deluje v dobro državljanov, je prepričana Redingova, ki je telekomunikacijske operaterje že pozvala, naj znižajo tudi cene prenosa podatkov med uporabo mobilnika v tujini. Sicer, pravi, jih bo Evropska komisija v to prisilila. Prav tako bodo o nižjih tarifah morale razmisliti države kandidatke, sosednja Hrvaška denimo.
"Lahko vam povem, da smo se o tem začeli pogovarjati s Hrvaško. Hrvaška vlada, hrvaški regulator, mora slediti EU in prilagoditi svoje cene evropskim. To se bo zagotovo zgodilo v naslednjih tednih,“ je dejala.
Nova telekomunikacijska uredba, ki med drugim predvideva ločitev velikih telekomov na upravljavce omrežja in ponudnike storitev, je naslednji projekt, ki ga namerava izpeljati kljub nasprotovanju operaterjev. Prav tako namerava prvič v evropski zgodovini uvesti enoten standard za digitalno televizijo - kar pomeni, da bodo TV vsebine in tehnološke rešitve uporabne v vsej EU. "Z uvedbo enega standarda bomo dobili vse na en mah, dobre storitve in zdravo gospodarstvo,“ obljublja.
Za svobodo medijev in resnične informacije
Komisarka, ki se sicer ukvarja s tehnološkimi rešitvami ter regulacijo komunikacijskih sistemov, ne zagovarja le svobodnega telekomunikacijskega trga, temveč tudi svobodo tiska in govora. Na vprašanje, ali je seznanjena s peticijo več kot 400 slovenskih novinarjev zaradi političnih pritiskov, je odgovorila: "Povsod v EU se borim za svobodno novinarstvo, ker to pomeni raznolikost, pluralnost in resnične informacije za državljane. Upam, da bo to v prihodnje veljalo tudi v tej prelepi državi.“
IPI poziva vlado
Na opozorila o pritiskih na slovenske medije se je odzval tudi Mednarodni novinarski inštitut (IPI). Direktor IPI Johann P. Fritz je v sporočilu zapisal, "da poslovne povezave in finančni deleži ne bi smeli biti uporabljeni s strani vlade kot vzvod za to, da bi neodvisnim medijem vsilila njej naklonjene vesti". Po mnenju Fritza bi lahko v treh mesecih, ki ločijo Slovenijo od predsedovanja Evropski uniji, slovenska vlada ustanovila neodvisno preiskovalno komisijo in zagotovila nevmešavanje izvršilne oblasti v delo medijev.
Peticijo podpisalo 438 novinarjev
Med 10. in 22. septembrom je 438 slovenskih novinark in novinarjev podpisalo peticijo zoper cenzuro in politične pritiske na medije v Sloveniji.
Kot odgovor pa so v ponedeljek novinarji in uredniki nekaterih medijev v izjavi z naslovom Etični poziv k profesionalnosti izrazili nestrinjanje z omenjeno peticijo. Po mnenju podpisnikov izjave je peticija v vsebinskem smislu predvsem očitek trenutni vladni koaliciji. "Takšen dokument bi lahko nastal tudi pred petimi ali desetimi leti, ko pritiski niso bili nič večji ali manjši od današnjih," je še zapisano v izjavi.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.