'Obljubljali so med in mleko, dajejo koprive'

Pisali smo že, da je potreba po šolskih informatorjih vse večja, njihovo zaposlovanje pa izredno težko, zato številne šole informatorje zaposlujejo prek programa javnih del. A zaposlitev preko javnih del lahko pri istem delodajalcu traja omejeno, največ dve leti. To pa prinaša težave tako šolam kot tudi zaposlenim prek javnih del. Dobrega informatorja je težko najti, bi se strinjal marsikateri ravnatelj. In ravno, ko se na šolskega informatorja navadijo otroci in šolski delavci in ko se na delo navadi informator sam, že poteče omejeno obdobje in mora šola iskati drugo osebo, zaposleni pa spet pristane na borzi dela.

To je težko obdobje za težje zaposljive osebe, kot so invalidi in starejši od 58 let. Letos (februarja in maja) je NSi v zakonodajni postopek vložila več novel zakonov s področja družinske in socialne zakonodaje, med drugim tudi, da se najbolj ranljivim skupinam brezposelnih oseb omogoči, da se lahko v program javnih del pri istem izvajalcu namesto skupnih dveh let vključijo za štiri leta, saj je za omenjeno skupino oseb vključitev v javna dela pogosto edina možnost za njihovo aktivacijo. A novela ni bila sprejeta, kar pomeni, da bo okoli 200 oseb moralo kmalu na borzo dela.

Med njimi je tudi 58-letna Silva iz Maribora, ki prek javnih del dela kot šolska informatorka na eni izmed mariborskih osnovnih šol. Do konca novembra mora njena šola oddati vlogo za zaposlitev prek javnih del, Silvi pa februarja prihodnje leto preteče pogodba in tako bo, kot vse kaže, spet pristala na borzi dela. Ker je invalid tretje kategorije, pa še starejša, zaposlitve ne dobi, zato ji je zaposlitev prek javnih del, ki jo je dobila po desetih letih brezposelnosti, močno olajšala in olepšala življenje. "Bila sem psihično uničena. Zdravstveno stanje se mi je poslabšalo. Odkar delam, sem kot prerojena. Imam super sodelavce, najboljši kolektiv in bojim se dneva, ko bom morala oditi," je povedala. Boli jo brezbrižnost vladajočih do državljanov, ki so obljubljali med in mleko, dajejo pa koprive. 58-letnica je bila v času, ko je bila brezposelna, že tik pred deložacijo, in če se zakon ne spremeni in bo ostala brez zaposlitve, se utegne zgodba ponoviti, je povedala. 

In kaj na vse skupaj pravijo vladajoče stranke, ki so zavrnile predlog novele zakona, da se najbolj ranljivim skupinam brezposelnih oseb, med katere spadajo tudi starejši, omogoči, da se lahko v program javnih del pri istem izvajalcu namesto skupnih dveh let vključijo za štiri leta?

Iz Gibanja Svobode so sporočili, da so glasovali proti predlogu, tako kot je proti glasovala tudi vlada, ki je opozorila: "Glede predlaganega podaljšanja obdobja vključenosti dolgotrajno brezposelnih oseb v program javnih del, na podlagi katerega bi se osebe v javna dela pri istem izvajalcu lahko vključile skupno za največ do štiri leta (eno leto in dodatna tri leta), Vlada RS meni, da je tak predlog v nasprotju z namenom javnih del, saj so ta kratkoročne narave, predstavljajo začasno zaposlitev (po veljavnem ZUTD največ eno leto in eno dodatno leto pri istem izvajalcu) in so namenjena spodbujanju delovne in socialne vključenosti ter ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti dolgotrajno brezposelnih oseb ter kot taka ne morejo in ne smejo nadomeščati rednih zaposlitev. V zvezi s slednjim Vlada RS izpostavlja tudi, da bi takšna ureditev lahko predstavljala tveganje za prekarno zaposlovanje." "Odprava prekarnega dela je ena izmed točk tako programa Gibanja Svoboda kot tudi koalicijske pogodbe," so še dodali.

Noveli zakona so nasprotovali tudi Socialni demokrati: "Predvsem zato, ker se nismo strinjali z zaostrovanjem kriterijev glede primerne zaposlitve, ki jo mora brezposelna oseba sprejeti, če ne želi biti izbrisana iz evidence brezposelnih oseb. V kolikor bi bila sprejeta predlagana rešitev, bi morala brezposelna oseba sprejeti vsako ponujeno zaposlitev, ki je dve stopnji nižja od dosežene izobrazbe in ne glede na vrsto pridobljene izobrazbe. Menili smo, da s tem ukrepom ne bomo dosegli hitrejše aktivacije brezposelnih oseb. Negativne posledice tega ukrepa bi čutile predvsem mlade brezposelne osebe, ki bi jih na ta načini silili v slabše plačane prekarne zaposlitve." V SD so sicer predlogu v zvezi z razširitvijo obdobja vključenosti v javna dela za starejše osebe od 55 let, naklonjeni. Ta ukrep so tudi predvideli v njihovem predvolilnem programu in se bodo zanj zavzemali ob pripravi morebitne novele Zakona o urejanju trga dela (ZUTD).

Predsednik odbora DZ za delo in poslanec Levice Miha Kordiš pa je pojasnil, da je cilj programa ohranjanje delovne aktivnosti in družbenega angažmaja pri delavcih, ki jih je kapitalizem oropal zaposlitve. "Javna dela so zato začasni, premostitveni ukrep, ki naj ljudem omogoči aktivno življenje med iskanjem nove zaposlitve. Podaljševanje obdobja javnih del je zato zgrešeno, saj bi še bolj nadomeščalo redne zaposlitve kot jih že. Delavci ne potrebujejo stopnjevanja prekarnih oblik dela, ampak redne zaposlitve s poštenim plačilom, socialno varnostjo in vsemi delavskimi pravicami, ki iz tega izhajajo."

Na pristojnem ministrstvu pritrjujejo, da so javna dela ukrep kratkoročne narave in predstavljajo začasno obliko zaposlitve, zato kot taka ne morejo in ne smejo nadomeščati rednih zaposlitev, zaradi česar ministrstvo ne predvideva podaljšanja obdobja vključenosti v programe javnih del.