Obnova po predlanski ujmi kljub veliko opravljenega dela še ni zaključena

Kot je v današnji izjavi za medije spomnil minister za finance Klemen Boštjančič, je država med drugim zagotovila odškodnine lastnikom v poplavah poškodovanih hiš, ki se morajo zaradi ogroženosti objektov preseliti, sredstva za najem neprofitnih stanovanj in različne oblike socialne pomoči, sredstva za intervencijske ukrepe na državni infrastrukturi in sanacijo vodotokov, pomoč podjetjem in kmetom ter predplačila državne pomoči občinam.

"Delo še ni zaključeno, obnova se bo nadaljevala, saj je glede na obseg nesreče in zahtevnost del nemogoče, da bi bila vsa dela opravljena v dveh letih," je poudaril minister.

Glede skupne škode zaradi poplav avgusta 2023 je dejal, da so se prvotno opravljene ocene izkazale za precej natančne. Po podatkih ministrstva ta znaša tri milijarde evrov, ocena obnove z vključujočimi neposrednimi in posrednimi stroški pa deset milijard evrov. Do sedaj je Slovenija za obnovo namenila 1,174 milijarde evrov, glede na potrjene programe popoplavne obnove pa bo v obdobju od leta 2025 do leta 2028 za to namenila še dodatne 2,5 milijarde evrov.

V skladu za obnovo, ki ga je država ustanovila za financiranje omenjenih ukrepov, je trenutno 664 milijonov evrov od skupno predvidenih približno dveh milijard evrov, kolikor se bo po oceni ministrstva vanj steklo do konca leta 2028.

"Na ministrstvu za finance smo pri obnovi v resnici podpora resornim ministrstvom. Predvsem zagotavljamo, da izplačila sredstev potekajo hitro ter v skladu z javno-finančnimi pravili," je pojasnil Boštjančič in dodal, da na ravni ministrstev tečejo pogovori o možnosti umestitve popoplavnih projektov med širše varnostne obrambne izdatke.

Ob tem je zavrnil kritike glede birokratskih ovir pri postopkih izplačil. "Verjamem, da bi občine ne samo pri popoplavni obnovi, ampak tudi sicer, bistveno raje videle, da bi jim sredstva dali in da potem država ne bi spraševala, zakaj so se ta sredstva porabljala. Dejstvo pa je, da so izkušnje s porabo različne, kakšne so bile tudi malo negativne," je razložil.

Opozoril je tudi na podatek, da so bili določeni projekti s strani občini slabo pripravljeni in da niso bili v skladu z zahtevami vladne službe za obnovo. "Tu marsikdaj naletimo na problem majhnih občin in seveda razmeroma majhne sposobnosti kakovostne priprave projektov," je ponazoril težave.

Na vprašanje, kako je Slovenija pripravljena na podobne vremenske ujme v prihodnosti, pa je Boštjančič odgovoril, da zagotovo "bolje kot dve leti nazaj". Ob tem ga veseli, da se na pristojnih ministrstvih glede tega čuti resen pristop. "V veliki meri je to posledica koordinacije, ki se je izvajala preko službe vlade za obnovo. Mislim, da je bila pravilna odločitev, da je bilo to centralno vodeno preko kabineta predsednika vlade," je ocenil.

Da se je vlada na ujmo pred dvema letoma odzvala hitro in učinkovito, pa je v izjavi ponovil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in vodja službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic. "Tukaj ni nobenega dvoma. Tudi pogovori z ljudmi, ki jih imamo, temu pritrjujejo," je dodal.

Glede poteka obnove, ki naj bi se v skladu z načrti zaključila do konca leta 2028, pa je Šefic poudaril, da so na "40 odstotkih predvidenega časa, v marsikaterem delu pa pred roki, ki smo si jih postavili". V prihodnjih treh letih jih sicer po njegovih besedah čaka še ogromno dela, pri čemer bodo v ospredju predvsem zahtevnejši projekti na vodotokih in plazovih.

Da bi bili v prihodnje bolje pripravljeni na podobne dogodke, je Šefic napovedal, da bodo vse pozitivne izkušnje iz sanacije in obnove, ki jo še izvajajo, vgradili v spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. "Pri pripravi zakona bomo poskušali vse te pozitivne izkušnje skoncentrirati in pripraviti nov zakon, ki bo dobra podlaga za vse naslednje situacije, v kateri bi se morebiti znašli," je izpostavil.

Glede aktivnosti za odstranitev objektov zaradi nevarnosti poplav in plazov je Šefic pojasnil, da so trenutno v zaključni fazi procesa odločanja o umestitvi objektov na seznam za odstranitev. Odločitev o tem morajo sprejeti le še za okoli deset z vidika plazovitosti, voda ali erozije zelo zahtevnih objektov. Skupno je sicer na seznamu za odstranitev več kot 340 objektov.

Na današnji dan je v različnih fazah usklajevanja - bodisi v notarskih overitvah bodisi izplačilih – 277 pogodb z lastniki poplavljenih domov, za okoli 207 objektov pa so lastnikom že izplačali odškodnine v skupni vrednosti okoli 64 milijonov evrov.

"Vsi tisti, ki so podpisali pogodbe, imajo pravico živeti v teh objektih še eno leto, zato da si lahko v tem času priskrbijo alternativna bivališča. V kolikor so objektivni razlogi upravičeni, se lahko to obdobje tudi podaljša," je spomnil Šefic.