Slovenija

'Sina tlačijo more, tistega trenutka groze se ne da kar izbrisati'

Maribor, 07. 01. 2019 07.33 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 13 min
Avtor
Tina Švajger
Komentarji
18

Dva meseca po eksploziji plina, ki je domala povsem razdejala stanovanjski blok na mariborskem Pobrežju, se življenje stanovalcev počasi vrača v ustaljene tirnice. Vrata in okna so zamenjali, stanovanja obnavljajo. A neprijeten občutek preteče nevarnosti ostaja. "Štiriletnega sina vsako noč tlači mora," pripoveduje eden od stanovalcev, drugi pa dodaja, da se bodo le stežka – če sploh kdaj – otresli strahu, ki jim ga je 'vcepila' tragedija.

7. novembra nekaj po 15. uri, ko se je večina stanovalcev petnadstropnega stanovanjskega bloka v mariborski mestni četrti Pobrežje vračala iz služb, šol in drugih opravkov, je v njihov vsakdan ostro zarezal grozovit pok. Na Ulici bratov Greifov 18 je odjeknila silovita eksplozija zemeljskega plina.

Stanovalci pretreseni in v šoku: Počilo je kot bomba

"Smrdelo je, vse je bilo v dimu. Pobral sem najnujnejše stvari, pograbil dva otroka in psa ter nemudoma zapustil stanovanje," se dogodkov tistega dne spominja Boštjan Meško. "Balkonska vrata sem imel na srečo odprta. Ko sem pogledal ven, sem videl, da balkonska ograja zgornjih stanovalcev visi dol in sega skoraj do moje. Vse se je kadilo," pa pripoveduje Bojan Horvat.

Stanovalci so skušali čim prej pobegniti na varno. Policisti, gasilci in reševalci so nemudoma in za dalj časa zaprli širše območje, 30 stanovalcev evakuirali, iz objekta pa so začasno umaknili tudi devet živali. "Vrata, stekla, vse je polomljeno. Mamo sem peljala ven, dala sem ji pomirjevala in jo odpeljala k bratu," je dobro uro po tragediji pretresena dejala Tatjana Gert.

"Z otroki sem bila v stanovanju. Imela sem srečo, da sem ravno odšla v sobo, ker bi vrata padla naravnost name. To je bila eksplozija kot v filmu, kot da bi nekdo vrgel bombo. Sosedine stvari so priletele k nam, naše k njej. Sploh si ne opomorem, zaprepadena sem. Ostala sem brez vsega. Še dobro da je z otroki in z mano vse v redu, malo imam le poškodovano nogo," pa je dogodek opisala Alenka Roj.

Da so imeli neverjetno srečo, se strinjajo tudi drugi. "S partnerico sva sedela za kuhinjsko mizo. Naenkrat sem začutil pritisk in vrata so priletela vame," razlaga Luka Igerc. Podobno izkušnjo je doživela tudi Klara Rihtarič: "Če bi bil še večji sunek in bi se stena podrla, naju s partnerjem ne bi bilo več, ker bi padla naravnost na naju."

Eksplozija povzročila pravo razdejanje: obsežne poškodbe v vseh stanovanjih v tretjem nadstropju

Kljub neizmernemu strahu in šoku, pa je v naslednjih dneh za mnoge stanovalce sledilo še hujše. Soočiti so se namreč morali z dejstvom, da so ostali brez doma.

18 stanovanj je bilo poškodovanih, od tega je bilo šest tako uničenih, da so bila povsem neprimerna za bivanje. Popravil – večjih in manjših – so bila sicer potrebna malodane vsa od skupno 32 stanovanj.

Tega še zelo dolgo ne bomo pozabili. Vsak se sprašuje, kaj bi bilo, če bi bil v tistem trenutku kje drugje – od tragičnih izidov, do tega, če bi lahko bilo kaj boljše. Sanja Zagoranski, predstavnica stanovalcev

"Uničeno je bilo popolnoma vse. Vsaka stvar, ki je bila v stanovanju, je nekoliko poškodovana, vse je prestavilo oziroma razmetalo naokrog," se spominja Sanja Zagoranski, lastnica stanovanja nasproti povzročiteljevega v tretjem nadstropju. Njen 11-letni sin Rok je bil v trenutku eksplozije sam doma. "Bila sem na poti domov iz službe in sem na hitro še skočila po čopiče, saj jih je sin pozabil v šoli," pripoveduje. "Če tega ne bi storila, bi bila v tistem času za štedilnikom in kuhala, kos vrat, ki je 'frčal' mimo, pa bi priletel naravnost vame." Rok je bil v usodnem trenutku v otroški sobi. "Ker je bilo okno tam zaprto, je sunek izhod 'poiskal' drugje – v spalnici in na balkonu – in stekla na srečo tako ni sesul v notranjost."

Prav njuno stanovanje je bilo od vseh tudi najbolj poškodovano in z Rokom sta si bila med sanacijo primorana poiskati nadomestno prebivališče. "Na srečo nama zavarovalna polica omogoča povračilo najemnine," je hvaležna Zagoranskijeva, ki predvideva, da se bosta domov lahko vrnila konec januarja.

O škodi v stanovanju zaenkrat sicer še ne more govoriti. "Trenutno smo nekje na 9000 evrih, a številka še zdaleč ni končna," pojasnjuje. Na srečo je imela dobro urejeno zavarovanje – tako etažno kot svoje, pravi. "Zavedam se, da zavarovalnica ne bo naredila vsega na novo. In odločila sem se, da če se že dela, naj se določene stvari naredijo kakovostno in do konca, pri čemer pa bo seveda potrebno doplačilo," še pravi, hkrati pa poudarja, da se materialne stvari že popravijo, zamenjajo ali nadomestijo, a strah in zaznamovanost ostajata.

Objekt sam – stene in konstrukcija – po takratnem pripovedovanju vodje intervencije, poveljnika Gasilske brigade Maribor Primoža Osojnika, sicer ni bil toliko poškodovan, je pa bilo stanovanje, v katerem je eksplodiralo, popolnoma razdejano. V tem stanovanju je po eksploziji izbruhnil tudi požar, ki pa so ga gasilci dokaj hitro pogasili.

Gmotna škoda je bila že na prvi pogled ogromna, po prvih ocenah policije pa je presegla pol milijona evrov. Posledice eksplozije so bile vidne tudi v širši okolici – tudi 100 metrov stran od bloka – na sosednjih objektih, vozilih in drugem premoženju. S fasade bloka je potrgalo balkonske ograje, razbilo stekla, s podbojev v stanovanjih so dobesedno odletela vrata. Razbitine oken in drugega stavbnega pohištva ter drobci stekla so ležali povsod okoli bloka, poškodovale pa so tudi več kot 30 osebnih avtomobilov, ki so bili parkirani v bližini.

Mariborska občina je stanovalcem preko Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor ponudila začasna bivališča. Večina si je nadomestna prenočišča še isti večer sicer poiskala pri svojcih, po podatkih predstavnice stanovalcev pa so se začasno za več dni izselili stanovalci dveh bivalnih enot. Eni najemniki so še isti dan odpovedali najemno pogodbo in odšli, nekateri pa so za nekaj časa drugam preselili otroke.

O silovitosti eksplozije priča tudi dejstvo, da je bilo pok slišati več kilometrov stran, v drugih delih mesta, streslo pa je tudi več okoliških blokov. "Zelo je počilo, zelo močna detonacija je bila, tako da se je tudi naš blok stresel," se dogodka spominja stanovalka sosednjega bloka in dodaja, da so lahko samo nemo zrli v razdejanje. "Dobesedno v šoku smo bili."

Da je bila intervencija težka in zahtevna, situacija pa precej dramatična, potrdi tudi Osojnik: "Hitro je bilo treba pregledati in preiskati veliko stanovanj." Gasilci so skupaj s policisti tako še dolgo v noč preverjali posamezna stanovanja in ugotavljali, če so dovolj varna, da se stanovalci – v bloku jih živi 50 – lahko vrnejo vanje. Po nekaj urah so le lahko odšli po najnujnejše. "Vzela sva osnovne stvari, zdaj pa greva k prijateljem. V stanovanju namreč ne moreva ostati, ker je vse razbito in uničeno," je usodnega 7. novembra dejala Ljubica Šešerko in dodala, da je imela srečo, da je v trenutku groze stala za štedilnikom. "Če bi sedela za mizo, bi vrata padla name in me ubila," pravi.

A nekateri stanovalci v poznih večernih urah še zmeraj niso vedeli, če bodo noč lahko preživeli v svojih posteljah. Služba za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje (ZiR) Mestne občine Maribor je takrat skupaj s civilno zaščito stanovalcem uničenih stanovanj ponudila nadomestne bivalne enote. "Takoj po prejetju informacije o evakuaciji stanovalcev, smo stopili v stik z Javnim medobčinskim stanovanjskim skladom Maribor, kjer so zagotovili sedem bivalnih enot za namestitev evakuiranih," je pojasnil namestnik poveljnika mariborske Civilne zaščite Matej Zupanič. Možnost tovrstne namestitve so po njegovih besedah ponudili vsem stanovalcem bloka, vendar si jih je večina – tudi iz previdnosti – sama poiskala začasno varno zavetje pri sorodnikih in prijateljih. Oskrba s plinom je bila sicer prekinjena že ob sami intervenciji.

Pritličje in prvo nadstropje vseljiva drug dan, za promet odprli tudi cesto ob bloku

Statično ustreznost bloka so strokovne službe preverile že drug dan, prav tako plinsko inštalacijo. 8. novembra dopoldne so bila stanovanja v pritličju in prvem nadstropju bloka že vseljiva, v ostalih nadstropjih pa so potekali še varnostni pregledi in popis razdejanja.

Velika večina je imela na srečo urejeno skupno etažno zavarovanje. So pa tudi takšni, ki niso imeli nobenega zavarovanja in so nanje padli skorajda vsi stroški sanacije. Ti so različni in odvisni od poškodb v posameznem stanovanju. Zavarovalnica je stanovalcem, ki so imeli urejeno zavarovanje, priznala 1200 evrov za vhodna vrata, ki so bila po večini povsod tudi najbolj uničena.

Nato je sledilo delo zavarovalnic, ki so po posameznih stanovanjih v sodelovanju z upravnikom bloka podjetjem Staninvest ocenjevale škodo. Odpravljanje te je bilo sicer dolgotrajno, saj je bilo v vsakem stanovanju treba kaj narediti.

Vsem stanovalcem – tudi tistim, čigar stanovanja so bila poškodovana v manjši meri – je civilna zaščita v sodelovanju z Rdečim križem zagotovila enkratno pomoč v obliki paketov hrane in čistil ter pripeljala plastenke z vodo. Pri dostavi pomoči je pomagal tudi Bojan Tovornik, čigar stanovanje jo je prav tako precej 'skupilo'. "Sam sem sicer najemnik, a lastnica ni imela zavarovane opreme in pohištva, tako da so ti stroški docela padli nanjo," je dejal za 24ur.com. Še vedno se z grozo spominja novembrskega dogodka. Sam se je sicer že nekoliko umiril, a ga zelo skrbi za štiriletnega sina: "Dobesedno travmatiziran je, zaradi česar smo poiskali zdravniško pomoč. Boli ga uho, vse noči ga tlačijo more. Zbuja se in sprašuje, če bo eksplodiral plin ter ali nas policisti in gasilci še vedno pazijo."

Stanovalci so bili z delom intervencijskih služb, upravnika in civilne zaščite, ki so se jim trudili čim prej omogočiti osnovne bivalne pogoje, zadovoljni. Vodooskrba je bila vzpostavljena naslednji dan, prav tako elektrika, čez dober teden tudi plin.

V Staninvestu so ocenjevali, da uničena stanovanja še nekaj časa ne bodo primerna za bivanje. V stanovanjih tretjega nadstropja namreč skorajda nič ni ostalo celo. V prvi vrsti so jih tako skušali predvsem zapreti – torej znova namestiti vrata in s PVC folijo prekriti razbita okna, kasneje so sledili večji posegi oziroma sanacija.

Drug dan so za promet odprli tudi cesto ob bloku, medtem ko je bil dostop do bloka in sam vstop v zgradbo še vedno omejen.

Po zaključku intenzivne kriminalistične preiskave se je najprej začelo obsežno odstranjevanje polomljenega pohištva, vrat, oken, ograj in opeke. Stanovalci, tudi iz sosednjih blokov, so še več dni zgroženi pospravljali razbitine, čistili pločnike in ocenjevali škodo na avtomobilih.

6. decembra so začeli z vgradnjo stavbnega pohištva – oken in vrat – torej tistega, kar je bilo v domeni upravitelja stavbe Staninvesta in v skupnem zavarovanju. Posamezni stanovalci in tisti, ki niso imeli urejenega skupnega etažnega zavarovanja, so to uredili že prej sami.

11-letni Rok se je, ko je izpod ruševin skušal rešiti svojega psa, lažje poškodoval. Triletno čivavo po imenu Lumpi so po daljšem iskanju poškodovano našli gasilci. Natolčene je imel domala vse kosti, doživel je tudi hudo travmo. Lumpi je 11. novembra zaradi hudih poškodb, kljub vsemu trudu veterinarjev na kliniki, poginil.

Kljub tolikšni škodi pa so stanovalci vendarle srečni, da so živi in da so jo odnesli brez večjih poškodb. Ena oseba – 52-letni povzročitelj – je bila pri tem sicer huje poškodovana, še štiri osebe pa lažje. Eden od poškodovanih je bil tudi 11-letni Rok, ki je med reševanjem psa izpod ruševin v tretjem nadstropju utrpel odrgnine po roki, v drugem nadstropju pa je 27-letni moški zaradi lomljenja stekla utrpel ureznine po nosu in nogi.

Reševalci Nujne medicinske pomoči so vse nemudoma prepeljali v Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor. "Nekaj je bilo ureznin, nekaj udarnin, ampak na srečo nič resnejšega ali življenje ogrožajočega," je pojasnil urgentni zdravnik Igor Goričan. Vsi lažje poškodovani so še isti večer zapustili bolnišnico.

52-letnika, čigar stanje je bilo kritično oziroma je bil v smrtni nevarnosti, pa so po zdravnikovih besedah sprva oskrbeli v reanimacijskih prostorih, nato v operacijski dvorani, kasneje pa so ga premestili v enoto intenzivne terapije. V UKC Maribor nam podatkov o tem, kakšno je njegovo trenutno stanje, niso posredovali. "Na podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov in Zakona o pacientovih pravicah vam tovrstnih podatkov ne moremo posredovati," so nam sporočili.

Poskus samomora: prerezal plinsko cev in prižgal vžigalnik. Pa bi tragedijo lahko preprečili?

Kot so po zaključeni preiskavi potrdili mariborski kriminalisti, je 7. novembra popoldne kot posledica namernega vžiga eksplodiral zemeljski plin pri štedilniku v stanovanju 52-letnika. Ta naj bi na tak način poskušal storiti samomor. "Najprej je prerezal plinsko cev, nato pa eksplozijo najverjetneje sprožil z vžigalnikom," je povedal vodja mariborskih kriminalistov Robert Munda. 52-letnikovov stanovanje je bilo v času eksplozije zaklenjeno, v njem pa je bil sam.

Ko človek doživi nekaj takšnega, je njegovo razmišljanje v marsičem prizadeto in drugačno. Marsikdo nam je priskočil na pomoč, institucije so se odzvale. Stanovalci smo stopili skupaj in po najboljših močeh pomagali drug drugemu. Skupaj smo prenašali stvari, čistili; tisti, katerih stanovanja so bila nekoliko manj poškodovana, so pomagali tistim, ki so utrpeli večjo škodo. A zavedamo se, da stvari ne moremo več vrniti v prvoto stanje, ali tega, kar se je zgodilo kar izbrisati. To nas je zaznamovalo. Sanja Zagoranski

Mnogim stanovalcem pa se ob tem še zmeraj postavlja vprašanje, ali bi nesrečni dogodek morebiti lahko preprečili? Moški je namreč imel že dalj časa težave. To je bil tako njegov drugi poskus samomora v zadnjih štirih mesecih – reševalci, gasilci in policisti so morali posredovati že poleti, ker naj bi si že takrat skušal soditi sam. "Razbijal je po stanovanju, nato pa brcnil v steklo na vratih. Pri tem se je hudo porezal," pojasnjuje sosed Ivan Dajčman, ki je moškega takrat oskrbel in mu nudil prvo pomoč. "Do njegovega stanovanja so takrat morali dostopiti po lestvi preko balkona. In žalostno je, da socialna služba ni ukrepala," pa dodaja druga soseda.

Spet drugi pa so mnenja, da znaki, da ima težave, niso bili tako očitni, saj naj bi probleme v prvi vrsti povzročal sam sebi in ne sosedom.

"Ne želimo 'zganjati cirkusa', ne pogovarjamo se (še) o tožbah ali odškodnini, se pa vsi strinjamo, da je povzročil preveč gorja, da bi bil tukaj spet dobrodošel," je na vprašanje, ali so stanovalci z upravnikom morda že dorekli nadaljnje korake, odgovorila Zagoranskijeva, sicer tudi predstavnica stanovalcev. "Človeka ne moremo kar izseliti iz njegove stanovanja," pa je jasna upravnica bloka in vodja vzdrževanja pri Staninvestu Biserka Kolar in dodaja, da zato obstajajo utečeni pravni postopki.

52-letnikovo stanovanje je trenutno sicer povsem neprimerno za bivanje, stanovalci pa so tako vsaj nekoliko potolaženi. "Kdo bo to stanovanje saniral, ne vem. Njegove zavarovalne police nismo mogli koristiti, ostaja nedotaknjena in verjetno ne bodo šli v sanacijo njegovega stanovanja," pravi Zagoranskijeva, ki se sicer zaveda, da zakonske podlage, da bi mu preprečili vstop v njegovo lastnino, nimajo. "Imamo sestanke s Staninvestom in lahko samo zaupamo pristojnim institucijam. Zadeva je kompleksna, postopki pa dolgotrajni in tega se zavedamo," še pravi.

Kaj sploh lahko storimo, če nas sosed ogroža oziroma če opazimo, da ima težave? Se smemo vmešavati in tako skušati zaščititi sebe in svoje premoženje?

Zakoni ne dopuščajo, da bi kdorkoli zoper kogarkoli kakorkoli ukrepal, dokler ta ne zagreši dejanja, s katerim ogroža varnost. "Šele ko je ta meja prestopljena, ima policija pooblastila za ukrepanje. Takrat lahko pridrži osebo, ki ogroža sebe in druge," je za 24UR dejal odvetnik in strokovnjak za kazensko pravo Blaž Kovačič Mlinar. V takšnih primerih lahko to osebo – tudi pod prisilo – odpeljejo na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico. "Na osnovi mnenja sodnega izvedenca se lahko sodišče nato odloči za koliko časa bo takšna oseba na varovanem oddelku," pa pojasnjuje sodni izvedenec psihiatrične stroke Dragan Terzić.

Moški stari znanec policije

Po navedbah mariborskih kriminalistov je 52-letnik osumljen, da je storil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti, za katero je predpisana kazen do desetih let zapora (znaki kaznivega dejanja so podani z nastankom hude telesne poškodbe in v veliki premoženjski škodi).

Osumljeni se je pred tem že večkrat psihiatrično zdravil v UKC Maribor – tako hospitalno kot ambulantno. Tudi po avgustovskem incidentu, ko je v alkoholiziranem stanju izražal samomorilne grožnje, je bil v spremstvu policistov in svojcev priveden na psihiatrični oddelek UKC Maribor, nato pa prisilno hospitaliziran na varovanem oddelku.

Po kratkem času, ki ga je preživel na zdravljenju, mu je center za socialno delo po pogovoru dovolil, da ob koncih tedna še naprej videva svojega mladoletnega sina. Po pripovedovanju sosedov naj bi mu sprva stike z otrokom omogočili le ob petkih – za pet ur, a so potem uredili, da je pri njem spet ostajal za ves vikend. "Le sreča je, da ni bil takrat pri njem sin. Tragedija bi lahko bila še večja," pravi Dajčman in dodaja, da je po tej plati dobro, da je počilo med tednom.

Čeprav je 52-letni moški že avgusta skušal storiti samomor vpričo otroka, mu sodišče mi prepovedalo stikov. In tragedija bi lahko bila še večja, če bi bil v stanovanju tudi njegov sin. "V nedeljo so sina odpeljali, je bil tukaj. Dobro, da je bilo to čez teden. Ta naša socialna pa zdravstvo. Ne delajo dobro tistega, kar bi morali," je za oddajo 24UR povedal sosed, ki je poleti skupaj s sinom 52-letniku rešil življenje.

Poleg samomorilskih nagnjenj, pa je bil 52-letnik v preteklosti obravnavan tudi zaradi družinskega nasilja in groženj. V zadnjih letih ga je policija obravnavala kar šestkrat.

In kako je mogoče, da je deček po vsem tem konce tedna še vedno preživljal z očetom? Odgovorni na Centru za socialno delo Maribor zaradi zaupnosti podatkov konkretnega primera podrobneje ne želijo komentirati. Poudarjajo, da so po pregledu dokumentacije pomirjeni in da so vse naredili prav, ustrezno reagirali pa že avgusta. Na vprašanje, kako je mogoče, da je deček po vsem, kar se je zgodilo, ob vikendih še zmeraj bil z očetom, pa so za oddajo 24UR odgovorili, da so postopki dolgi in zapleteni, center pa da ima glede tega omejene možnosti. Z odvzemom skrbništva mimo sodišča bi presegli svoja pooblastila, so še dodali.

KOMENTARJI (18)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Thinc25
07. 01. 2019 18.28
-1
Komentarje naj preberejo levičarji, pa bodo sprevideli, kako se tujci integrirajo.
borec91
07. 01. 2019 12.08
+9
zanimivo kaksne novinarje imamo v soboto je baje na notranskem na rakeku se 16letnik igral z explozivno napravo ,ki je explodirala in mu baje odtrgala roke noge po njega je prisel helikopter a o tem se ne pise samo govori od ust do ust
borec91
07. 01. 2019 13.11
+3
zanimivo kmalu po moji objavi komentarja se ta novica pojavi
Thinc25
07. 01. 2019 18.11
+4
Ljuba duša, napiši kaj v slovenščini, da te bomo razumeli.
SabincaH
07. 01. 2019 12.01
+17
Na veliko pišete o eksploziji plinske bombe, o strahu, prestrašenosti, zaskrbljenosti... Se bojite tudi spotakniti? Vse je možno, da se nam prepeti, a na nekatere stvari nimamo vpliva. Imamo pa vpliv recimo na migrante, prihajajoč terorizem v našo domovino itd. pa se ne postori prav nič v tej smeri. Resničen strah je drugje!
tim38
07. 01. 2019 11.55
+31
čestitke vsem ki ste prebrali članek.
pokercat912
07. 01. 2019 12.32
+11
Hrenko
07. 01. 2019 11.13
-4
odprite komentarje za tisto nesrečo! krive so naše zimske službe, ki niso očistile ceste!
pokercat912
07. 01. 2019 12.33
+5
Jz sm se do MB pelu po snegu pa sm prispeu nauš vrjeu
TistoPravo
08. 01. 2019 08.34
+3
Vse povezave do Črnomlja iz osrednje Slovenije so tako konstrukcijsko kot vzdrževalno smrtno nevarno, ne glede na vremenske razmere. Žal bi lahko z boljšim vzdrževanjem, močnejšim posipanjem ob pravem času in ne samo pluženjem ob zakonskem času zelo zmanjšali verjetnost nesreč. Dejstvo je, da je jugovzhodna Slovenija idealna za poledenele ceste skoraj bolj, od severozahodne....ker je meja med talitvijo in zmrzaljo zelo kratka...moje osebne izkušnje so, da še nikjer nisem tako okrog letel z 100% pripravljenim vozilom na zimske razmere...kot ravno v teh krajih, kjer sta morala izgubiti življenje dva delavna fanta srednjih let. Odgovornih ni, ker smo vse baje krivi vozniki
jesenvoyo
07. 01. 2019 10.53
+30
Torej ljudje so ostali v nesreči sami, prepuščeni nemilosti zavarovalnic. Kakšna je torej pravna varnost ljudi, katerim je v trenutku storjena velika materialna škoda, lahko bi bile tudi človeške žrtve. Žalostno, da bolj ne more biti.
Pikaa1234
07. 01. 2019 09.58
+43
Zavarovalnica pa škode noče pokrit, banda ravno včeraj smo pisali pritožbo ker so zavrnili plačilo odškodnine - oz. krnekaj mutijo, dopisi tak napisani kot da jih je otrok v 3 razredu pisal.
DirtySanchez
07. 01. 2019 10.59
+41
zavarovalnice so največje pralnice denarja, sproti si prirejajo pravila, tudi mene so nate.nili 6 let nazaj, poplavilo mi je hišo in so čez noč prekvalificirali naše območje v poplavno območje tako da smo dobili samo drobiš za obnovo hiše. V glavnem ena velika mafija.
Slovencelj1302
07. 01. 2019 09.46
+16
najjana
07. 01. 2019 09.34
+47
In tako si CSD spet obriše roke. Kot vedno. Odškodnine pa naj plačajo tisti odgovorni ki so takega človeka pustili da je to storil, saj se je vedelo da ogroža sebe in druge. Torej se je samo čakalo da se zgodi tragedija samo se ni vedelo kdaj.
pika61
07. 01. 2019 09.13
+47
Pa kaj še csd pušča stike z sinom vse skup zapret
Pošteni
07. 01. 2019 08.43
+70
Nočna mora je za tiste,ki nimajo stanovanja zavarovanega.
DirtySanchez
07. 01. 2019 08.46
+61