Magazin

Oboroževalna tekma na Balkanu: poligon interesov velikih sil

Ljubljana, 03. 11. 2019 07.19 |

Srbsko-ruske vojaške vaje Slovanski ščit 2019.
Avtor
Mirko Vorkapić
Komentarji
748

Oboroževalna tekma med tremi supersilami, ZDA, Rusijo in Kitajsko, povzroča verižno oboroževanje tudi na regionalnem in lokalnem nivoju. Nič drugače ni niti na Balkanu, kjer postdaytonska ureditev doživlja resne preizkušnje.

Pred nekaj dnevi je na letališču Batajnica blizu Beograda pristalo transportno letalo zračno-vesoljskih sil Ruske federacije. Prav poseben tovor je bil ena od ključnih komponent vojaške vaje 'Slovanski ščit 2019', v kateri se usposabljajo srbske in ruske enote. Gre za protiletalski sistem S-400. "Bil sem na njihovih letališčih, vendar česa takšnega še nikoli nisem videl. Ko berete o tem v medijih, mislite, da je nemogoče. Zdi se, kot da je bajka, ampak to je resnica," je bil po simulaciji letalskega napad na Srbijo osupel predsednik Aleksandar Vučić. S-400 je namreč v petih minutah uničil 14 ciljev v zraku. S tem sistemom, tako Vučić, si nihče ne bi upal napasti Srbije, kot se je to zgodilo leta 1999.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

A Srbija je v resnici od 'velikega ruskega brata' dobila le maketo S-400. Država si namreč tako napredne vojne tehnike ne more privoščiti, kar javno priznava tudi Vučić. Kljub temu pa je srbska protiletalska obramba okrepljena s samovoznim raketnim in topovskim sistemom Pancir S. Srbija je sicer v zadnjem času prejela nekaj ruskega orožja (med drugim tudi lovce MiG-29), ki je okrepilo obrambno sposobnost njenih oboroženih sil, vendar še zdaleč ni edina država v regiji, ki povečuje svoje vojaške sposobnosti. Kajti, ko govorimo o oboroževanju Srbije, ne moremo mimo Hrvaške in konteksta dogodkov 20. stoletja na Balkanu, poudarja Jelena Juvan, predavateljica in strokovnjakinja za evropsko varnostno in obrambno politiko s Fakultete za družbene vede.

Samovozni raketni in topovski sistem Pancir S.
Samovozni raketni in topovski sistem Pancir S. FOTO: AP

Tako Srbija kot Hrvaška se že zadnjih nekaj let vsaj posredno merita v opremljanju vojske. Hrvati pri tem bolj zaupajo zahodnim proizvajalcem, Srbi vzhodnim. Vmes stoji notranje razdeljena Bosna in Hercegovina. Trenja interesov povzročajo iskre tudi v Makedoniji. Tako se v balkanskem mikrokozmosu zrcalijo 'velike igre' na svetovni šahovski tabli, kjer poteka oboroževalna tekma. Tako je rast izdatkov za obrambo na Balkanu neposredno povezana z rastjo vojaških proračunov treh globalnih velikanov: ZDA, Rusije in Kitajske.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Balkanske države: zastopnice interesov velikih sil

Iz balkanskega soda dejansko niso nikoli izpraznili vsega smodnika. Ravno nasprotno, z dobavo orožja je njegova vsebina le bližje pokrovu. Na tem območju Evrope svoje niti, poleg 'velikih treh', pletejo tudi Nemčija, Italija in Vatikan, Francija, Turčija in celo Savdska Arabija, ki v zadnjem času veliko vlaga v BiH, zaradi česar jo mnogi obtožujejo radikalizacije Bošnjakov. Kot meni strokovnjakinja za varnostno in obrambno politiko, so posamezne velesile in večje države izbrale balkanske države za zastopnice svojih interesov v regiji. Po njenem mnenju gre za vojno, a z drugimi sredstvi. "Savdska Arabija širi svoj vpliv z vlaganjem velikih finančnih sredstev v verske objekte, izobraževalne institucije (npr. knjižnica Univerze v Sarajevu), pomaga pri nakupu oborožitvenih sistemov za bosansko vojsko. Posledica tega je povečanje prepada in socialnih razlik do drugih dveh etničnih skupin v BiH, do bosanskih Srbov in bosanskih Hrvatov, ki ne dobivajo tolikšnih finančnih injekcij iz tujine. To pa lahko krepi nezadovoljstvo in zamere, ki so etnično utemeljene. Razlikovanje na osnovi nacionalnosti pa v BiH ni nikoli pomenilo nič dobrega."

V Srbiji je poleg Rusije močno prisotna tudi Kitajska. V Beogradu že od septembra patruljirajo srbski in kitajski policisti. Družne patrulje naj bi sčasoma uvedli tudi v drugih večjih mestih. Srbske oblasti so ta 'fenomen' pojasnile z razlago, da bodo s tem kitajskim turistom zagotovili večjo varnost. Juvanova izpostavlja tudi kitajsko partnerstvo pri gradnji 5G omrežja in izvajanju 'Safe City' projekta, ki uvaja uporabo sporne tehnologije za prepoznavo obrazov.

Hrvaški korak proti zahodu in speči nacionalizem

Hrvaška je s članstvom v EU in zvezi NATO naredila korak proti zahodu, na nakup novih oborožitvenih sistemov pa najbolj vpliva članstvo v zavezništvu. Zato je popolnoma logično, da se kupujejo orožja in sistemi, kot jih uporabljajo druge članice Nata, pojasnjuje Jelena Juvan. Na drugi strani Srbija v Rusiji vidi tradicionalno največjega zaveznika. "Rusija v Srbiji vidi ključnega akterja na Balkanskem polotoku kot del njene interesne sfere v tem delu sveta. Balkanski polotok je strateško pomemben, s članstvom Črne gore, Romunije in Bolgarije v Natu, pa se je rusko interesno območje zmanjšalo bolj ali manj samo na Srbijo. Makedonija oziroma Severna Makedonija pa že ves čas kaže zelo jasne težnje k polnopravnemu članstvu v zvezi Nato," geopolitično shemo na Balkanu pojasnjuje predavateljica s FDV.

Na Hrvaškem se v zadnjih letih, pod oblastjo HDZ, krepi nacionalizem.
Na Hrvaškem se v zadnjih letih, pod oblastjo HDZ, krepi nacionalizem. FOTO: AP

Ker stvari, še posebej v mednarodni politiki, skoraj nikoli niso binarne, in gre pogosto za razpršeno delovanje zunanjih in notranjih dejavnikov, ne gre pri dvigovanju napetosti na Balkanu s prstom kazati le na velike sile. Gre namreč za prostor, ki je bil, predvsem v 20. stoletju, močno prežet z utrjevanji nacionalnih identitet in posledičnimi izbruhi nacionalizma. Juvanova izpostavlja dogodke na Hrvaškem, kjer v zadnjih letih nacionalizem, ki pronica skozi izjave nekaterih politikov, in težave pri uveljavljanju manjšinskih pravic, kot je na primer uporaba cirilice, dokazujejo, da nacionalno sovraštvo, ki je bila glavna gonilna sila vojne 1991–1995, "nikakor ni mrtvo in verjetno tudi ni potrebno veliko, da bi se ga znova obudilo". Slabe socialne razmere in nezadovoljstvo prebivalstva, ki se odraža tudi v množičnem odseljevanju v tujino, sta sicer »idealna« pogoja za razrast nevarnih idej in, kot pravi Jelena Juvan, dva od dokazanih predpogojev za začetek vojn.

Hrvaška vojska.
Hrvaška vojska. FOTO: AP

Na drugi strani se Srbija še vedno spopada z dediščino destruktivne nacionalistične politike iz konca osemdesetih in devetdesetih let. Vladajoča Vučićeva nomenklatura se nikoli ni povsem distancirala od nekaterih idej, morda tudi zato, ker gre za dolg in boleč proces. Vseeno pa se Srbija zaveda, da mora zavoljo prepotrebnega sodelovanja v mednarodnih integracijah brzdati nekatere apetite. Tako je pred časom razglasila nevtralnost, v kar pa mnogi, zaradi srbskega zavezništva z Rusijo, dvomijo. Doc. dr. Jelena Juvan meni, da bo čas pokazal, kaj pomeni takšna opredelitev Srbije. "Za zdaj gre bolj za politični statement, namenjen Rusiji, in zagotovilo ruskim oblastem, da Srbija ne bo postala članica Nata."

Srbsko letalstvo in duhovnik
Srbsko letalstvo in duhovnik FOTO: AP

Hude notranje težave ima tudi Bosna in Hercegovina, kjer daytonski mirovni sporazum ni odpravil posledic vojne in krivic. "Sporazum je prinesel konec vojnega nasilja, zamrznil vojna osvajanja na terenu ter dejansko legaliziral etnično čiščenje vseh strani. To je recept za novo vojno oz. vojne," meni Juvanova. Pozivi mednarodne skupnosti po spremembi določil mirovnega sporazuma vedno znova naletijo na gluha ušesa. Ti klici k reviziji ureditve BiH predvsem ne ustrezajo Republiki Srbski, ki je praktično država v državi. "Zdi se, da se z razmerami v BiH nihče noče resno ukvarjati. Na videz je regija stabilna, če stabilnost razumemo zgolj kot odsotnost uporabe vojaške sile. Dejansko pa je ta stabilnost zelo krhka."

Albanski faktor: Kosovo in Severna Makedonija

Ob težavah postdaytonske ureditve odnosov med Srbijo, Hrvaško in Bosno in Hercegovino v kotlu brbota še albansko vprašanje, ki zajema teritorije Kosova, Severne Makedonije, delno pa tudi 'ožje' Srbije in vzhoda Črne gore. Albanci so konec devetdesetih let vsaj delno, pod sponzorstvom Združenih držav Amerike, uspeli udejanjiti nekatere nacionalne cilje. Kljub temu kosovsko vprašanje še vedno ostaja odprto. V zadnjem času se pojavljajo ideje in ugibanja o delitvi Kosova. Šepet o tem je moč slišati celo v krogih blizu srbskemu vrhu.

Rešitev vprašanja Kosova je eden od pogojev, ki jih je Evropska unija postavila Srbiji za članstvo v Evropski uniji. Kljub prizadevanjem pa prihaja do incidentov, ki dokazujejo, kako zelo nestabilne so razmere in tudi, kako težko rešljive so. "Dejstvo, da Kosovo kot država ni doseglo širšega mednarodnega priznanja in da nekatere države priznanje celo umikajo, tudi ne prispeva k rešitvi razmer," meni Juvanova in dodaja, da je v luči teh razmer treba obravnavati tudi vprašanje Severne Makedonije, oziroma njenega zahodnega dela z večinskim albanskim prebivalstvom. "Nacionalistične težnje po Veliki Albaniji oz. združitvi Albanije s Kosovom in zahodnim delom Makedonije, niso v celoti zamrle."

Srbsko-ruske vojaške vaje Slovanski ščit 2019.
Srbsko-ruske vojaške vaje Slovanski ščit 2019. FOTO: AP

Slovenija in možnost zaostrovanja razmer v prihodnosti

Ob tem se zastavlja vprašanje, kako oboroževanje Srbije in Hrvaške vpliva na Slovenijo? Čeprav lahko branje o napenjanju mišic v ožji soseščini morda povzroči nelagodje in sproži slabe spomine, je slovenska vojaška realnost odmaknjena od dogajanj. Jelena Juvan poudarja, da ima Slovenija na področju oboroževanja in kadrovanja pripadnikov Slovenske vojske preveč težav sama s sabo, da bi se bila sploh sposobna ukvarjati s tem, kar počneta Srbija in Hrvaška. "Nekih neposrednih vplivov, da bi zaradi tega pri nas povečali delež proračuna za obrambo ali kaj podobnega, ni čutiti."

Se pa stvari lahko hitro spremenijo, opozarja strokovnjakinja. Nerazrešen konflikt na ozemlju Bosne in Hercegovine, ki je postal latenten, razmere na Kosovu, odnosi med Srbijo, Kosovom in Albanijo. Tukaj so tudi ozemeljski spori Hrvaške s sosednjimi državami. "Kot je zgodovina že večkrat dokazala, zadostuje že samo en posameznik, ki zna zaigrati na pravo struno nacionalizma’ in mobilizirati množice. Dogodki med letoma 1991–1995 so dokaz."

KOMENTARJI (748)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Klotilda H
05. 11. 2019 08.11
+3
NAJBOLJŠA VOJSKA??? SLOVENSKA TO!!! prej kot v enem mesecu je premagala JLA, eno najmočnejših vojsk v evropi. hrvati so za to potrebovali več kot ŠTIRI leta.
pitajkevu
11. 04. 2022 20.17
KladivoSi
04. 11. 2019 20.14
+1
Imajo pravico si priskrbet obrambo zračnega prostora. Kaj to druge briga, če sme zda iz vojne v vojno, lahko srb zaščiti svoje nebo. Dejansko he zelo pametna poteza srbije, naši se modernizirajo z nogavicami...nebo pa so dali taljanom in ogrom prek, to je sramotno.
Jan Praprotnik
04. 11. 2019 15.21
+0
E moj Srbine, nato si nebi upal napasti srbijo kot 99, spet bajke in pravljice
Transformerji
04. 11. 2019 13.12
-1
To je samo del N W O!
Cervantes Saavedra
04. 11. 2019 11.18
+7
ZA Capo (03.11.2019, 16:46:30): Bolje preberi. Tudi jaz navajam uspehe Slovenije, Hrvatje so le za orientacijo, kje (ni)sta Slovenija in Srbija. In dodatek samo zate – orodni telovadec MITJA PETKOVŠEK je dosegel 6 zlatih kolajn (+ 4 srebra in 1 bron) na svetovnih in evropskih prvenstvih (1998-2009), podobno ALJAŽ PEGAN na SP in EP 3 zlata, 4 srebra in 2 brona. Pa strelec RAJMOND DEBEVEC zlato in 2 brona na olimpijskih igrah (2000-2012), veslač IZTOK ČOP na OI in SP (1992-2012!!!) 5 zlatih, 6 srebrnih in 5 bronastih kolajn. In plavalec PETER MANKOČ 9x zlato na EP in na SP 2 zlata, srebro in bron. - Morda veš, kateri košarkar je prvi iz exJugoslavije (že 1967!) proglašen za najboljšega igralca nekega SP. In za časa nekdanje Jugoslavije – kateri nogometaš je bil med vsemi iz te države najbolje ocenjen (5. mesto) na nekem od dotedanjih SP? Naj ti namignem, oba sta Slovenca. - Skoraj neverjetno in kar domoljubni podatki, a ne? A poznaš veliko boljših dosežkov v primerljivih državah, recimo tudi do 4x večjih od Slovenije? Na Balkanu? Zmanjka besedila, kaj? – Hvala, da si se oglasil in tako dobil nove podatke, ki te bodo osrečili.
Blond James
04. 11. 2019 11.05
+0
Proizvodnja droge za celo Evropo in balkan
cirenij
04. 11. 2019 09.29
+2
Pa kaj nam pomagajo te razprtije, pa oboroževanje, ki požre milijarde in bilijone? Narodom naj bi pustili, da se razvijajo po naravni poti in jim pomali s preživetjem in ne s kanoni, ki so tam, kjer so naravni resursi. Kam plove človeštvo? Politikov ne zdramijo naravne katastrofe, ki so vse pogostejše in z orožjem prilivajo olje na ogenj. In kaj pomeni samostojna Slovenija? Hrvatje z žegnom EU in USA nas bojkotirajo na vseh področjih.
cirenij
04. 11. 2019 09.35
+4
In kaj pomeni samostojna Slovenija? Na žalost direktiva EU. Nemci so obdržali banke, mi smo jih po njihovi direktivi razprodali. In vsa podjetja, ki so dobra, dokler prosperirajo, nato jih pa šuknejo. Poznam primer, kjer so prevzeli američani. Ko ni več zlatih jajc, pa se umaknejo.
Kollerik
04. 11. 2019 14.35
+2
Slednje je značilno za finančne sklade (Blackstone, Tempeltone, K4 investment...), ki jim nekateri pravijo kobilice. Poceni kupijo podjetje, ga nekoliko "sfrizirajo" in dražje prodajo.
cirenij
04. 11. 2019 09.07
+6
Pa kaj eni bluzite, da je naša vojska premagala JNA? Dogovor je bil med Tudjanom in Miloševičem, da se Slovenija izvzame iz tega kotla. In če bi obveljalo, da gre vojska iz Lj. kasarn, kot so zahtevali skrivači v Cankarjevem domu, Ljubljane danes ne bi bilo več. In če smo odkriti, za sosede bi bili boljši Srbi, kot Hrvatje. Niso hinavski.
Cervantes Saavedra
04. 11. 2019 13.52
+2
ZA cirenij: Narobe. Dogovor o umiku vojske JLA iz Slovenije je bil sklenjen šele na Brionih (7.8.1991) na sestanku predstavnikov vseh jugorepublik in nato uradno na seji predsedstva SFRJ 18.7.1991 (na predlog in poprejšnje lobiranje Janeza Drnovška). Problem JLA na Slovenskem je bil, da je njena sestava razpadala (množični dezerterji, nemotiviranost, neposlušnost) in oskrba z življenjskimi potrebščinami obstala (hrana, pijača, elektrika, voda, gorivo, zdravstvena oskrba...) in ni mogla več funkcionirati v sovražnem ali vsaj neprijaznem okolju, zato se je umaknila pred kolapsom. Na Hrvaškem pa je vojska JLA šla ven iz kasarn, pa vseeno je od Zagreba, Splita idr. ostalo nekaj več kot nič. - In če smo odkriti, dandanes je tudi precej Hrvatov enakega mnenja kot ti, kateri je boljši sosed. In v takem primeru bi mi na Slovenskem imeli kak porušen obmejni "Vukovar", ne Hrvati.
Kollerik
04. 11. 2019 14.37
+2
Do sedaj je umik ene od strani v konfliktu- vojni še vedno pomenil zmago druge strani. Edino, če cirenij nisi izumil kakšnih popolnoma novih pojmov.
DEEP
04. 11. 2019 20.01
JanezNovakJohn
04. 11. 2019 07.54
-4
!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
JanezNovakJohn
04. 11. 2019 07.52
+8
Vse balkanske države morajo zmanjšati vojsko na pol. Preobraziti jo morajo v civilno zaščito, ki bo usposobljena sanirati hudournike, popravljati državne mostove in priskočiti v pomoč ob okoljskih nesrečah. Lenarčič bi moral dati tozdevno pobudo. Za začetek je potrebno v vseh balkanskih državah umakniti vojsko 50 km od vseh mej.
JanezNovakJohn
04. 11. 2019 07.53
-1
!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
deratizacija
04. 11. 2019 07.18
+7
Ni Tita, da bi brzdal strasti in pariral apetitom.
Smartbtm
03. 11. 2019 21.58
+28
če pa pogledaš z druge strani, bi pa verjel 99%, da agentje velesil delajo sr*nje po državah in tudi po balkanu in se na ta račun prodaja orožje, kjer se obračajo milijarde. Verjetno bo spet večja članarina za NATO, ti kavbojci si kar zmišljujejo, pa vedno več zaposlenih, pa obveznih en kup misij, kjer moramo ogromno plačat itd. pa spet nabavljat ne vem kakšno opremo, nove baze, protiraketne sisteme in bla bla... Pa bi tudi rekel, da verjetno se Rusi in Američani tak malo za te posle prijateljsko dogovorijo, kdo bo kje, pa kako, pa si malo razdelijo tortico, v medijih pa nam zgodbice prodajajo.
jakec1575
03. 11. 2019 21.58
+11
Vaauuuu. zakaj bi investiral v gospodarstvo, ce lahko spi**as denar za orozje, ki ti v80% propade. In ki lahko zaneti naslednjo balkansko neumnost. vau. dno dna. politicno vojasko in mentalno.
Klotilda H
03. 11. 2019 21.54
+7
NAJBOLJŠA VOJSKA??? SLOVENSKA TO!!! prej kot v enem mesecu je premagala JLA, eno najmočnejših vojsk v evropi. hrvati so za to potrebovali več kot ŠTIRI leta.
Justice4all
03. 11. 2019 21.35
+13
Par dobrih hekerjev naredi več kot vsa ta vojska....
brddd
03. 11. 2019 21.16
-14
JNA je bila pred tridesetimi leti močnejša kot vse balkanske države skupej zSlovenijo .
puspan
03. 11. 2019 21.24
+25
Smo videli to junaštvo in veličino JLA, ko so eno leto nabijali po Vukovarju.
Kollerik
03. 11. 2019 21.33
+19
Tisto ni bila več JNA, pač pa zgolj srbizirana soldateska, ki se je skrivala pod tem imenom.
puspan
03. 11. 2019 21.36
+7
Še mnogo slabše Kollerik, kot sicer. To je bila res srbska soldateska, če bi bila še večnacionalna JLA, bi se pogrizli med seboj, kot kanibali.
Kollerik
03. 11. 2019 21.54
+11
Ne bi se pogrizli. Služil sem 88/89 in držali smo kolikor toliko skupaj, mi, hrvati in ne boste verjeli, tudi albanci. In še vedno se je našel kakšen "ljudina" tudi na nasprotni strani.
Smartbtm
03. 11. 2019 20.27
+8
dajte se še Hrvati dobro oborožit, da boste srbe prej zaustavili, ne pa da se je sem slišalo bombardiranje Karlovca. Je bilo prav grozno poslušanje bombardiranja na drugi strani meje.
HorstWiesel
03. 11. 2019 21.16
-1
Meni niti ne, pa sem bil takrat na gorjancih
Gorenc45
03. 11. 2019 20.12
+23
Na Balkanu prosperira le vojna in revscina. Skrajni čas, da prevlada nebalkanski del Slovenije severno od Save. Slovenija se mora bolj povezati z Avstrijo ali pa Višegrajci. Putin, Vucic in Plenko pa vodijo le v nacionalizem in vojno.
MilošObili?Srbin
03. 11. 2019 20.28
+0
Jimi1
03. 11. 2019 20.11
+28
Srbov se ne bojnim,ker imajo na Kosovu dovolj ne opravljene ga posla za naslednjih. 100 let. Hrvati pa so nekoč že bili okupatorji dela butal.... Zasedba do mokric, pa 4000 umorjenih Slovencev v Jasenovcu, pa požgana Metlika....je kaj slaba statistika v našo škodo.... Seveda pa vrhovni poveljnik butalske vojske ob oceni nezadostno raje miške lovi.... Ko se bo spet,,začelo,, bomo prepuščeni sami sebi ob teh politikantih....
Serž58
04. 11. 2019 08.48
+0
reakcionar
03. 11. 2019 20.07
+6
Lahko me razglasite za norega, vendar mislim, da če bi cel Balkan bil v NATO paktu bi bilo dosti manj zgoraj naštetih problemov.
puspan
03. 11. 2019 21.28
+16
Samo Srbije ne v EU, ker je potem v pol leta konec z Evropskimi povezavami. Kamor so prišli Srbi, povsod so samo zmedo naredili. Tam naj ostanejo, kjer so, bo najbolje za vse nas.