Na junijskem vrhu Nata so se članice - vključno s Slovenijo – zavezale investiranju petih odstotkov bruto domačega proizvoda v obrambo. Tako za strogo vojaške izdatke kot za denar povezan z obrambo in varnostjo, je povedal generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte.
Interpretacija sprejetih zavez premierja Goloba za domačo javnost pa: "Edina operativna zaveza, ki jo je Slovenija do sedaj sprejela, je zaveza iz resolucije, ki jo je že potrdil državni zbor, to je 2% letos in potem postopno zviševanje do 3% v letu 2030."
Že prihodnje leto naj bi po resoluciji obrambi namenili 2,2 odstotka BDP. Evropska komisija pa na podlagi osnutka proračunskega načrta, ki ga je Slovenija poslala v Bruselj, ocenjuje, da bomo letos za obrambo odšteli 1,4 odstotka BDP in prihodnje leto 1,8. "Lažejo doma, lažejo v Bruslju", je ob objavi teh podatkov zapisal prvak opozicije Janez Janša. Ob tem zaradi stroška obvezne božičnice komisija opozarja, da bi bil lahko slovenski proračun za prihodnje leto v neskladju z evropskimi javnofinančnimi pravili.
Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta je včeraj povedal: "Vsak predvolilni bombonček prispeva kakšen delček odstoka k temu, da je poraba višja od načrtovane in da je trend v smeri, ki našo javnofinančno stabilnost lahko na daljši rok ogrozi."
Medtem pa še vedno ni jasno, kdaj bo vlada podpisala pogodbo za 106 patrij, težkih okoli 700 milijonov evrov. Na obrambnem ministrstvu odgovarjajo, da so bili cilji pri tem nakupu postavljeni pred leti, ko so bila bojišča povsem drugačna in da je treba patrije po izkušnjah z vojno v Ukrajini nadgraditi. Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin je včeraj povedal: "Danes se celotno bojevanje izvaja več ali manj z visoko tehnološkimi rešitvami, z droni, tudi antidronskimi sistemi."
Povsem drugačne vojaške taktike pa, dodaja Pavlin, ne pomenijo, da osemkolesniki niso ena ključnih zmogljivosti bojevanja in Slovenija jih bo kupila.
Čigave številke so torej prave?
V studiu 24UR ZVEČER sta o tem spregovorila minister za obrambo Borut Sajovic in Matej Tonin. Sajovic glede tega, katere številke so torej prave, pravi: "Štejejo dejanja ne besede. Slovenija bo v letošnjem letu izpolnila dogovorjena 2-odstotka sredstev za obrambo. In cilj leta 2030 tri odstotke. Kar se tiče zavezništva, pa so številke jasne. Do leta 2035 3,5 za osnovno obrambo in pa za večnamenskost 1,5 odstotka." Stanje v Sloveniji pa je zanimivo, dodaja: "Pred nekaj meseci se je vpilo, da dajemo preveč, zdaj očitno dajemo premalo. A to so le številke, šteje samo to, kar smo naredili."
Kot je pojasnil, je treba gledati varnost na široko, torej pri tem ne gre le za sredstva, ki so namenjena ministrstvu za obrambo, ampak tudi za sredstva iz drugih ministrstev in na področju varnosti bomo letos vložili dva odstotka, je zatrdil Sajovic.
Tonin pa odgovarja, da številke ne lažejo in da je jasno, da Slovenija ne bo zagotovila tega, kar je obljubila in da se slovenska vlada drži 'balkanske manire': "Mi lahko nekaj rečemo, bomo že prebrodili. Kar se tiče klasifikacije obrambnih izdatkov ni kaj veliko za filozofirati, stvari so jasne in transparentne." Izpostavil je, da je problem najverjetneje v odložitvi investicije v Patrije.
Minister Sajovic odgovarja: "Evropska komisija na naš proračun gleda z vrha, kako pa bomo mi sredstva za varnost porazdelili znotraj države pa je naša stvar. Ključno je, kaj smo postorili." Slovenija postaja varnejša država, poudarja.
Več pa si lahko ogledate v zgornjem posnetku.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.