Ministra sta najprej izmenjala podatke o procesu vključevanja obeh držav v zvezo Nato, saj sta tako Slovenija kot tudi Slovaška med glavnimi kandidatkami za članstvo v zavezništvu. Govorila sta tudi o javni podpori članstvu v Nato v obeh državah, obrambnih reformah, deležu bruto domačega proizvoda za obrambo in sodelovanju obeh držav v mednarodnih operacijah za podporo miru, so sporočili z obrambnega ministrstva. Glede javne podpore članstvu Slovaške v Nato je slovaški minister povedal, da je podpora javnosti stabilna in se giblje okrog 60 odstotkov. Podobno kot v Sloveniji ima tudi slovaška vlada program obveščanja javnosti o prednostih in obveznostih članstva v zavezništvu, je dodal.
Grizold je slovaškemu kolegu orisal potek obrambnih reform in poudaril, da smo se v Sloveniji odločili za profesionalizacijo obrambnih sil, ki jih bo dopolnjevala prostovoljna rezerva. Za postopno profesionalizacijo pa se je po besedah slovaškega ministra odločila tudi Slovaška. Dodal je, da je Slovaška tako kot Slovenija že sprejela vse glavne doktrinarne dokumente. Pred kratkim so sprejeli tudi zakonsko rešitev za ureditev kadrovskih presežkov v slovaški vojski, ki so se pojavili po začetku reorganizacije vojske. Slovaška bo predvidoma to storila v prihodnjem letu, Slovenija pa postopoma v naslednjih letih.
Državi intenzivno sodelujeta v mirovnih operacijah na Balkanu, kjer bo Slovenija še povečala svoj kontingent za eno motorizirano četo. Slovaška pa je pred kratkim sprejela odločitev, da bo napotila svoje pripadnike v mednarodno operacijo v Afganistan, so še sporočili z obrambnega ministrstva.
Grizold naj bi se popoldne na dvostranskih pogovorih sešel še s hrvaškim kolegom Jozom Radošem, zvečer pa bo v Vili Bled potekal uradni sprejem vseh obrambnih ministrov, udeležencev ministrskega srečanja pobude CENCOOP na Bledu. Slovenija letos predseduje tej pobudi, katere članice so še Avstrija, Madžarska, Romunija, Slovaška in Švica. Na srečanje je povabljena tudi Hrvaška, ki bo ob tej priložnosti postala sedma članica pobude.
O novih članicah se bodo odločali tik pred vrhom v Pragi
Zveza Nato se bo o sprejetju novih članic odločila tik pred novembrskim vrhom v Pragi oziroma kar se da pozno, da bi kandidatkam s tem omogočili "kar najboljšo pripravo" na obveznosti, ki jih čakajo, je dejal namestnik pomočnika ameriškega državnega sekretarja Robert Bradtke. "O vseh novih članicah je potrebno dobro razmisliti, zato se ameriška administracija izogiba izjavam, katere kandidatke so najboljše," je dejal na seji kongresnega odbora za mednarodne odnose.
Na omenjeni seji sta sodelovala tudi poveljnik zavezniških sil v Evropi, general Joseph Ralston, in namestnik pomočnika ameriškega obrambnega ministra, pristojen za Evropo, Ian Brzezinski. Ralston je ocenil, da uspeh prvega kroga širitve zavezništva s Češko, Madžarsko in Poljsko potrjuje upravičenost širitve na še druge države "svobodne in enotne Evrope". Brandtke pa je še dodal, da ZDA od kandidatk pričakujejo nadaljevanje sodelovanja, podobnega sodelovanju držav znotraj Vilniuške skupine, ne pa tekmovanje v "slogu izbora miss". Brzezinski pa je poudaril, da bo prva naloga zavezništva na vrhu v Pragi doseči dogovor o premagovanju tehnoloških razlik med ZDA in ostalimi članicami. "Ne gre zgolj za orožje, pač pa tudi za strukturo in poveljevanje," je še dodal Brzezinski.
