Obrambni minister Matej Tonin, Žan Mahnič in nekdanja sekretarka Knovsa osumljeni kaznivih dejanj

Ne samo nepravilnosti, tudi domnevnih kaznivih dejanj. Neuradno so osumljenci takratni predsednik Knovsa, danes obrambni minister Matej Tonin, nekdanji podpredsednik komisije, zdaj državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič, tudi nekdanja sekretarka Knovsa Marinka Bogolin. Prva sta osumljena izdaje uradne tajnosti, zlorabe uradnega položaja in ponarejanja listin, Mahnič pa izdaje tajnih podatkov. Kaj konkretno se komu očita, ni znano, kot kaže pa oba Tonin in Mahnič odgovornost pripisujeta sekretarki KNOVSa.

V kriminalistični preiskavi naj bi se namreč potrdilo, da naj bi Tonin izdal odredbo za nadzor na OVS na podlagi neobstoječega sklepa komisije, Mahnič pa naj bi torej vodil nadzor na podlagi nezakonite odredbe. Naši viri v državnem zboru celo pravijo, da so na komisiji celo ponaredili magnetogram te seje. Policiji naj bi namreč v preiskavi izročili magnetogram, kjer je pisalo, da je bil na seji sprejet sklep, da opravijo nadzor. Ko so to preverjali pri poslancih, pa tega niso potrdili. Nasprotno, pravijo, da sklep ni bil sprejet. In kot pravijo naši viri na obrambnem ministrstvu, so prišli v nadzor z drugačno odredbo, kot so jo kasneje izročili v policijski preiskavi. Kar pomeni, da so za potrebe postopka popravljali tudi odredbo. Imena oseb, ki naj bi opravile nadzor, se po naših podatkih ne ujemajo z osebami, ki so bile prisotne na nadzoru. Vsaj ene osebe na odredbi ni bilo napisane, pa je vseeno bila pri nadzoru. In še najbolj presenetljiv podatek – neuradno naj bi sekretarka Marinka Bogolin potrdila, da so ponarejali in prirejali dokumente. Zato je tudi sama osumljena kaznivih dejanj. Če torej strnemo – na Knovsu naj bi poskrbeli, da so ponaredili sklep o nadzoru na OVS, popravili odredbo in nato ponaredili še magnetogram seje in dopisali, da so sprejeli sklep o nadzoru, ki ga v resnici niso. Kakšne so bile vloge vseh treh osumljencev, kdo je kaj naredil in zakaj, ali pa ni naredil, bodo morali pojasniti v postopkih, ki sledijo.    

Na navedbe se je že odzval Matej Tonin in potrdil naše informacije, da je bil zaslišan na preiskovalnem uradu, in dodal, da gre za staro zgodbo in da je tudi sam ugotovil, da se magnetogram ne ujema, zato je ukrepal. Decembra naj bi sam odkril, da je aprila Bogolinova sama poslala magnetogram SOVI, septembra pa drugačnega na NPU. Če je bil magnetogram ponarejen, naj preganjajo tistega, ki ga je ponaredil. Za to je odgovoren sekretariat KNOVSA je še dodal Tonin.

Tarča nadzora je bil nekdanji obrambni minister Karl Erjavec

Nadzor na obveščevalno-varnostni službi obrambnega ministrstva naj bi se takrat zgodil zato, ker je Knovs ugotovil, da naj bi takratni obrambni minister Karl Erjavec zlorabil vojaško obveščevalno službo, da je lahko razrešil poveljnika v poveljstvu sil Slovenske vojske Miho Škerbinca. Po informacijah Knovsa naj bi OVS zaradi neprimernih govoric Škerbinca o zdravstvenem stanju nekdanje načelnice generalštaba Alenke Ermenc zasliševala pripadnike slovenske vojske. Sledila je interpelacija proti ministru Erjavcu, ki jo je vložila stranka SDS. 

Ko je maja lani obveščevalno-varnostna služba potrdila, da je ovadila poslanca SDS Žana Mahniča, so sledile burne reakcije. "V primeru kazenske ovadbe se že veselim odškodninske tožbe zaradi vložitve kazenske ovadbe, ki bi se izkazala za krivo," je takrat dejal Mahnič. In še: "Ker je Knovs sprejela sklepe, da je OVS delovala nezakonito, in me pooblastila, da to predstavim javnosti, tajnih podatkov nisem izdal." Matej Tonin pa je na Twitterju zapisal: "Za resne institucije v demokratični in pravni državi je nespodobno, da preganjajo nadzornika, ki pri zakonitem nadzoru ugotovi nepravilnosti in jih predstavi javnosti. Kako naj bi torej Knovs vršil učinkovit civilni nadzor, če nepravilnosti ne sme javno predstaviti." Prvak SDS Janez Janša pa je zapisal, da je Erjavec najprej nezakonito uporabil OVS za obračun s Slovensko vojsko, zdaj bi jo pa še za grožnjo parlamentarnemu nadzoru. Ne bo šlo, je opozoril Janša.

Invazija vlade na policijo

Tako odločnega posega vladne koalicije v policijo in takšnih razmer v slovenski policiji ne pomnijo, pravijo naši viri v policiji. Dobre rezultate dela predstavljajo kot slabe, zamenjali so skoraj čisto vse vodilne kadre v policiji, da bi imela nadzor nad vsemi službami in prihajala do podatkov, do katerih politiki niso upravičeni. Notranji minister Aleš Hojs kadrovske zamenjave opravičuje s tem, da je bilo delo policije v preteklosti precej neučinkovito, česar pa ne more pokazati z objektivnimi kazalci, pravijo poznavalci razmer v policiji. Hkrati pa opozarjajo, da je policija v situaciji, ko se političnim pritiskom sploh ne more upirati, saj je vladna koalicija svoje ljudi postavila na mesto prvega moža policije, za šefa Uprave kriminalistične policije in še direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada imajo pod svojim okriljem. Tako povsem obvladujejo slovensko policijo. Tam se zaposleni počutijo ustrahovani in tako ni ogrožena le preiskava nabave zaščitne opreme, kjer bodo med osumljenci verjetno najvišji politični predstavniki, na udaru je tako tudi aktualna preiskava zaradi domnevno spornih ravnanj Knovsa, pod pritiski pa bodo še druge preiskave, ki so povezane z ljudmi, ki vodijo to državo. Vse glasne so tudi želje te koalicije po ukinitvi NPU. 

Za prejšnjo Janševo vlado je bil strokovnjak, za to vlado nesposoben

Poročali smo že, da so številni ugledni pravniki mnenja, da je bila tudi razrešitev direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Muženiča nezakonita. Bil je tarča diskreditacij številnih članov stranke SDS. Branko Grims celo trdi, da je bil Muženič eden od ključnih akterjev zgodbe z milijardo iranskega denarja: "Sramota, da je bil tak človek imenovan na takšno funkcijo." Poslanci stranke SDS sploh ne preverijo, kaj točno je počel Muženič v času iranskih transakcij na NLB, nočejo slišati, da Muženič takrat ni bil direktor Urada za preprečevanje pranja denarja, niti ni bil zadolžen za sumljive transakcije na uradu. Sploh v nobenem kontekstu ni bil odgovoren za zgodbo o pranju denarja, ki ga očitno sploh ni bilo. Vsaj do zdaj se to še ni potrdilo. In tudi odločitev tožilca Specializiranega državnega tožilstva Jake Brezigarja, ki je zavrgel ovadbo parlamentarne preiskovalne komisije, jih ne gane. V celotnem tožilskem dokumentu glede nakazil iz Irana Darko Muženič ni nikjer omenjen, torej ga v tej zgodbi sploh ni. Vladajoča politika ga pa še naprej obtožuje za glavnega krivca afere o domnevnem pranju denarja. In kakšna ironija – istega Muženiča, ki so ga zdaj odstavili, ker je za njih nesposoben za vodenje NPU, je prejšnja vlada Janeza Janše, februarja leta 2013, imenovala za direktorja Urada za preprečevanje pranja denarja. Kot največjega strokovnjaka na tem področju. 

Že prihajajo novi kadri na NPU

Tradicija zaposlovanja "svojih" ljudi na policiji pa se nadaljuje. Povsem sveži direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Igor Lamberger je že začel zaposlovati svoje ljudi celo med preiskovalce. Po naših podatkih se na mariborski policijski upravi že dober teden ve, da na NPU odhaja Boštjan Sakelšek, ki naj bi se z direktorjem NPU že dogovoril, da se z mariborskega oddelka za splošno kriminaliteto seli med preiskovalce najzahtevnejših oblik kriminala. Da je zgodba verjetno resnična, priča podatek, da je bilo včeraj že objavljeno prosto delovno mesto za višjega kriminalističnega inšpektorja - preiskovalca na NPU. Seveda sploh niso objavili javnega razpisa, niti internega razpisa, ampak samo notranjo seznanitev, zadevo pa bodo izpeljali s premestitvijo.