V razpravi o operacijah povezave in njene vloge v JV Evropi so se ministri pogovarjali predvsem o poteku operacije Sloga v Makedoniji - gre za prvo konkretno operacijo, ki jo v okviru skupne obrambne politike izvaja EU, v njej pa s častnikom Slovenske vojske sodeluje tudi Slovenija - in o koncu mirovne misije Artemis v Demokratični republiki Kongo. Slovenski obrambni minister Grizold je ob tem dejal, da so pridobljene izkušnje z operacijo Sloga dobra podlaga za nadaljnji razvoj skupne evropske varnostne in obrambne politike ter tudi za praktično delovanje vojaških operacij EU v prihodnje.
Pozitivno oceno je dobila tudi operacija Artemis - misija je sicer potekala pod okriljem Združenih narodov, bila pa je prva evropska misija izven evropskega prostora. Vodila jo je Francija, pri njej pa prvič ni sodelovala zveza Nato. Misija je izboljšala varnostni in humanitarni položaj v državi, pripravila pa je podlago za okrepljeno misijo ZN. EU je, kot so povedali v slovenski delegaciji, v okviru te operacije izkoristila priložnost za okrepitev obrambne sestavine svoje varnostne in obrambne politike tudi onkraj evropske celine.
Na srečanju so ministri spregovorili tudi o prevzemu mirovne operacije v Bosni in Hercegovini s strani EU. Ideja o prevzemu poveljstva nad silami Sfor prihaja iz Londona, ministri pa so govorili predvsem o načinih prevzema operacije in o tem, kdaj naj bi do prevzema prišlo. Kot so zatrdili v slovenski delegaciji, dokončnega stališča o tej temi ministri niso zavzeli.
V razpravi ministrov o sredozemski dimenziji skupne evropske varnostne in obrambne politike je Grizold poudaril, da podpira tako barcelonski proces kot tudi akcijski načrt iz Valencie. Po mnenju Slovenije namreč predstavljata dobro osnovo za reševanje odprtih vprašanj in tesnejše sodelovanje na gospodarskem področju. Sredozemska sestavina sicer poleg srednjeevropske sestavine predstavlja strateški del slovenske zunanje politike, kar pomembno prispeva k razpoznavnosti države, so še povedali v slovenski delegaciji.