Ni vse v orožju: pet odstotkov za obrambo tudi za odpornost

Voditelji članic Nata so se uradno zavezali k zvišanju izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP do leta 2035, čemur slovenski premier Robert Golob ni nasprotoval. 

"Haaška obrambna zaveza" do leta 2035 za obrambo in varnost predvideva pet odstotkov BDP članic. Od tega bo 3,5 odstotka BDP namenjenih za osnovne obrambne potrebe in izpolnitev ciljev zmogljivosti, kot so orožje in vojaki, ter 1,5 odstotka za širše naložbe, povezane z obrambo, kot sta kibernetska varnost in mobilnost, poroča Politico.

Slovenija je v Resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki jo je Državni zbor z 38 glasovi za (skoraj vsi v Svobodi, del SD in NSi) in šestimi proti (Levica in dva samostojna poslanca), predvidela 2 odstotka BDP za osnovne obrambne zmogljivosti, 1,5 za širše obrambne naložbe (zdravstvo, infrastruktura, kibernetska varnost, umetna inteligenca) in dodatnih 1,5 za odpornost (civilna zaščita, zaklonišča, raziskave, razvoj).

"Edina že sprejeta zaveza za Slovenijo (...) je zaveza, da bomo v letošnjem letu za obrambne izdatke namenili dva odstotka, to postopoma dvigovali za 0,2 odstotka letno do leta 2030, ko bomo dosegli tri odstotke za obrambne namene," je povedal Golob, ki je na Natovem vrhu vodil slovensko delegacijo.

Kot je dodal, je Slovenija s podobno mislečimi državami v Natu razširila pojmovanje obrambe, ki po njegovih besedah vključuje tudi reševanje in gasilstvo: "Sredstva, o katerih je bilo govora tudi včeraj, bodo lahko na razpolago tudi za podporo točno tem programom odpornosti," je poudaril.

Napovedane številke so dolgoročne in postopne ter se bodo uresničevale do leta 2035. Slovenija letos  za obrambne namene namenja 2 odstotka BDP, prihodnje leto 2,2 odstotka, nato vsako leto postopoma dodatnih 0,2 odstotka več. Leta 2029 bo opravljen pregled, ali je sploh smiselno nadaljevati s povečevanjem izdatkov.

"Danes sem to predstavil tudi zaveznikom in na to nismo dobili nobene pripombe. Ravno obratno. Moj občutek je, da je bilo to dobro sprejeto. Hkrati nismo nasprotovali deklaraciji, ki jo je danes zavezništvo sprejelo, iz preprostega razloga: ker ocenjujemo, da je v deklaraciji dovolj varovalk," je povedal Golob.

Kot je dejal, varovalke vključujejo obdobje doseganja ciljev, ki se je raztegnilo na deset let, ter fleksibilnost, kaj vse se šteje med širše obrambne izdatke. "To je še posebej pomembno na točki, kjer je govora o dvojni rabi in civilni rabi," je pojasnil.

Po premierjevih besedah je Slovenija z Združenim kraljestvom, Belgijo, Španijo in Italijo v Natovo deklaracijo vnesla popravke in varovalke v prid slovenskim ciljem. 

Španija medtem vztraja pri svojih zgolj 2,1 odstotka BDP. Španski premier Pedro Sanchez je svoj cilj porabe označil za "zadostnega, realističnega in združljivega". Trump je Madrid opozoril, da ga bo v tekočih trgovinskih pogajanjih prisilil k dvojnemu plačilu, a po poročanju Politica ni jasno, kako: Španija del EU, ki se o trgovinskih sporazumih pogaja za vse svoje članice.

Iz NSi so za 24ur.com sporočili, da pričakujejo, da bo Slovenija ohranila nacionalno varnost "vsaj na tako visoki ravni, kot jo imamo danes".

"Koalicijska predstava za slovensko javnost in drugačna za mednarodno skupnost pa je prvovrstno sprenevedanje in dvoličnost, ki ni vredna institucije, kot je slovenska vlada," so izpostavili in dodali, da je naloga vlade in premierja vprašanje izpogajanja ugodnejših pogojev slovenskega članstva v Natu.

Za odziv po vrhu članic Nata smo povprašali tudi stranko SDS, ki je sporočila, da ostaja pri zadnjem odzivu svojega predsednika Janeza Janše. 

Ta je na novinarski konferenci Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve v torek dejal, da vse za obrambo namenjene milijarde brez ustreznega števila vojakov ne bodo imele veliko učinka.

Poudaril je, da Slovenija danes za obrambne izdatke nameni več denarja kot leta 1994, ko je bila po njegovi oceni vojaško najmočnejša.

Opozoril je, da slovenska obrambna resolucija predvideva zagotovitev 10.000 poklicnih vojakov in do 30.000 rezervistov, nikjer pa ne piše, kako. Poudaril je, da ima Slovenska vojska trenutno okoli 6000 vojakov in približno 1000 pripadnikov pogodbene rezerve.

Ena od varovalk, ki jih je omenjal Golob, je vmesni pregled leta 2029, ko bodo glede na tehnološki razvoj in razmere v svetu znova preučili, čemu se bodo zavezali za obdobje 2030-35. Druga pa je fleksibilnost pri definiciji izdatkov, je dejal.

Če bodo v okviru pregleda potrdili, da cilj za osnovne obrambne potrebe in cilje zmogljivosti ostaja pri 3,5 odstotka BDP, bo morala Slovenija po premierjevih besedah temu namenjene proračunske izdatke do leta 2035 zvišati samo še za 0,5 odstotka.

Slovenija medtem projektov za financiranje v okviru cilja v višini 1,5 odstotka BDP še ni načrtovala, je pojasnil Golob. Je pa ocenil, da se marsikateri projekt že izvaja, predvsem na področju raziskav in razvoja ter odpornosti, vključno s sistemom za zaščito in reševanje.

Po predstavitvi nove obrambne in varnostne politike 8. maja je ministrica za zdravstvo Valentina Prevolnik Rupel poudarila, da bo vlaganje v infrastrukturo za dvojno rabo  pomenilo boljšo odpornost v primeru vojaških konfliktov:"Z investicijami v bolnišnično infrastrukutro izboljšamo odpornost na številne krize," je strnila.

V Levici nismo in nikoli ne bomo podprli zavez, da se izdatki za orožje dvignejo, je v odzivu dejala koordinatorica Levice Asta Vrečko. V Levici po njenih besedah podpirajo politiko miru in ostajajo trdno prepričani, da zviševanje proračunskih sredstev na račun oboroževanja ni prava pot. "Dokler smo mi v vladi in politiki, bomo temu nasprotovali," je dejala.

Poudarila je, da gre za zavezo predsednika vlade in potrdila, da so sicer prejeli izhodišča za udeležbo premierja na vrhu Nata, v katerih pa po njenih besedah ni pisalo, da bo Slovenija zvišanje izdatkov podprla.

Dvigu izdatkov nasprotujejo tudi v stranki SD, kjer so minuli petek posvarili pred njegovimi negativnimi posledicami za evropske družbe. Stranka je sicer predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki med drugim predvideva tudi dvig izdatkov na tri odstotke BDP do leta 2030, podprla.