Odbor DZ za notranjo politiko je več ur posvetil obravnavi poročil varuha človekovih pravic za leti 1999 in 2000, dodatne sklepe v zvezi s poročiloma, ki bodo pripravljeni na podlagi današnje razprave na odboru, pa bo sprejemal na prihodnji seji. Pri zakonu o javnih agencijah je odbor zaradi številnih nejasnosti in vloženih dopolnil s strani vlade ter opozoril sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve sprejel sklep, s katerim bo DZ predlagal, da se zakon iz sedanjega drugega, vrne v prvo zakonodajno branje. K obligacijskemu zakoniku pa je odbor danes dodatno sprejel amandma Lea Kremžarja (LDS), s katerim se enoletni zastaralni roki za terjatve začnejo z začetkom novega koledarskega leta. To pomeni, da se npr. pri nekomu, ki julija ni plačal RTV prispevka, začne rok za zastaranje prispevka šteti šele od 1. januarja novega koledarskega leta, kar pomeni, da ima RTV za izterjavo leto in pol časa.
V razpravi o poročilih varuha človekovih pravic so poslanci podprli predlog ombudsmana Matjaža Hanžka za tri dodatne zaposlitve v njegovem uradu, s katerim bi presekali gordijski vozel, ki se vleče še iz prvega poročila in v katerem je bilo predlagano imenovanje ombudsmana za otrokove pravice. Ker je za to potrebno sprejeti ustrezne zakonske podlage, kar pa lahko traja še dolgo časa, naj bi omenjeni trije na novo zaposleni različnih poklicnih profilov postali nekakšni zagovorniki otrok. Omenjeni bi morali biti med drugim usposobljeni za delo s centri za socialno delo ter bi "bolj priganjali" omenjene institucije k ažurnosti in sprotnemu reševanju problemov otrok. Sicer pa si bo ombudsman, kot je pojasnil članom odbora, prizadeval razširiti delovanje varuha, in sicer z neko vrsto promocije človekovih pravic. V letu 2000 sicer ni bil sprejet noben zakon s področja varstva človekovih pravic, to pa se je spremenilo že v letošnjem letu, ko je bil že sprejet zakon o brezplačni pravni pomoči.
Sicer pa je Hanžek članom odbora med drugim iz poročil izpostavil najtežje rešljive probleme in jih povprašal, zakaj se sploh sprejemajo takšni zakoni, za katere se že vnaprej ve, da se jih ne bo dalo izvajati. "Če se zakoni ne izvajajo, to pomeni kršenje človekovih pravic," je poudaril Hanžek. Na področju reševanja statusa tujcev so po njegovih besedah napori ministrstva pri odločanju o azilu in državljanstvu premalo, saj bi morali v skladu z zakoni odločati v dveh mesecih, odločbe pa so izdane šele v letu dni.
Hanžek je opozoril še na neizvajanje zakona o izvršbi in zavarovanju ter na pereči problem sodnih zaostankov, ki po njegovem niso samo zaostanki zaradi prepočasnega dela sodišč, ampak tudi slabega dela sodišč. Pri tem je opozoril na nadpovprečno število zadev, vrnjenih na prvo stopnjo. Res je zakonodaja zelo "zmešana", vendar se je potrebno vprašati, ali moramo sodnike posebej nagrajevati, da bodo delali tako, kot je treba, je dejal Hanžek. Opozoril je še na neučinkovite pritožbene poti ter na povečevanje nasilja represivnih organov.
Na področju denacionalizacije je Hanžek izpostavil stavek iz mnenja vlade o omenjenih poročilih, v katerem vlada pravi, da so pritiski strank za vrnitev premoženja v naravi prehudi, zaradi česar se uradne osebe ne morejo odločati drugače, kot stranke želijo. Po besedah varuha mora država delati po zakonih in ne po pritiskih. Omenjeno je razjasnil pravosodni minister Ivo Bizjak, ki je poudaril, da so hoteli pri tem le izpostaviti, da stranke želijo izključno vrnitev premoženja v naravi tudi takrat, ko to sploh ni mogoče.