Obravnava odškodninske tožbe Janeza Janše je na kranjskem okrožnem sodišču stekla že leta 2022. Sprva je prvak SDS odškodnino terjal tudi od tožilke in sodnikov, ki jim je očital nezakonito delo v procesu Patria. Vendar je kranjsko sodišče tožbo proti njim januarja 2023 zavrnilo in Janši naložilo plačilo njihovih pravdnih stroškov. Višje sodišče je novembra lani ta znesek še nekoliko zvišalo na dobrih 30.000 evrov in Janša je omenjene stroške, za katere je sredstva zbiral tudi na dražbi, poravnal.
Januarja letos pa je država Janši zaradi obsodbe in prestajanja zaporne kazni v zadevi Patria izplačala odškodnino, ki je vključno z zamudnimi obrestmi znašala nekaj manj kot 44.000 evrov. 26.400 evrov je bilo glavnice in dobrih 17.500 evrov zakonskih zamudnih obresti.
Kot je pojasnila državna odvetnica Jasna Lovrec, država temelja odškodninske tožbe po 30. členu ustave, ki določa pravico do rehabilitacije in odškodnine, ni prerekala. Iz tega naslova je bil na podlagi dosedanje prakse tudi izplačan omenjen znesek. Prereka pa država temelj po 26. členu ustave, ki govori o odškodninski odgovornosti države, kadar gre za protipravno delo državnih organov.
Janša je bil leta 2014 zadevi Patria pravnomočno obsojen, a je ustavno sodišče sodbo leta 2015 razveljavilo, primer pa je nato zastaral. Janša zahteva, da se mu zaradi neutemeljenega odvzema prostosti v trajanju 176 dni izplača odškodnino v višini 900.000 evrov, od tega 100.000 evrov za neupravičeno obsodbo in nezakonito prestajanje zaporne kazni ter 800.000 evrov za poseg v čast in dobro ime.
Janša je bil v zvezi s tem prav tako kot njegova soproga na sodišču zaslišan julija 2023. 6. junija pa se obeta njegovo dodatno zaslišanje. Sodnica Tanja Bizjak je namreč danes povedala, da na prejšnjem zaslišanju niso dobili vseh odgovorov glede višine škode, predvsem v času po samem prestajanju kazni.
Sodnica je danes v okviru odprtega sojenja nakazala nekatere možne poti. "Kakšna bo njena materialno pravna presoja, pa bomo videli," je po današnjem naroku povedala državna odvetnica. Janšev odvetnik Franci Matoz je glede, kot je dejal, pravilne uporabe materialnega prava predlagal zaslišanje pravnih strokovnjakov. Vendar, kot je dejala sodnica, takšne prakse še ni zasledila. "Sodišče pozna materialno pravo po uradni dolžnosti in o tem se dokazi ne izvajajo," je še poudarila.
Na naslednjem naroku je tako predvideno le še dodatno zaslišanje tožnika, ki se današnjega naroka ni udeležil. Potem državna odvetnica pričakuje zaključek glavne obravnave in izdajo sodbe. Danes pa so zaslišali še Lidijo Pezdir Ristič, ki je v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob vodila odprti oddelek Puščava v času, ko je bil v njem Janša.
Pojasnila je, kakšen je režim na odprtem oddelku in kako je z izhodi. Povedala je, da se lahko obsojenci prosto gibajo na območju oddelka, za izhod pa morajo imeti dovoljenje. Kolikor se spominja, Janša v začetku ni mogel odhajati iz zapora na zasedanja parlamenta, kasneje pa so mu z namenskimi izhodi to omogočili. Kakšnih večjih Janševih pripomb glede izvajanja kazni in bivanja v zaporu se ne spominja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.