'Obremenjevanje kmetij ni vzdržno'

Nestrinjanje z bistveno višjimi davčnimi obremenitvami kmetov in napovedanimi spremembami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so predstavili predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Ciril Smrkolj, predstavnik območne enote Murska Sobota v svetu KGZS Marijan Perša in podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Feri Kučan.

V odločbah o odmeri obveznosti iz kmetijstva za leto 2009 povprečni znesek na hektar njive znaša dobrih 184 evrov, leta 2008 je bil dobrih 50 evrov, na hektar travnika je zdaj 185 evrov, leto prej je bil dobrih 109 evrov. Pri tem je povprečni znesek subvencij pripisan vsem zavezancem, pri katerih je kdo od članov gospodinjstva uveljavljal obdavčljiva plačila za ukrepe kmetijske politike, in to za vsa zemljišča po stanju v zemljiškem katastru, ne glede na to, da mnoga med njimi ne zadoščajo pogojem za uveljavljanje subvencij oziroma zavezanci zanje teh plačil niso ne uveljavili in tudi ne prejeli, je povedal Smrkolj. To je nerazumljivo, posledica visoko pripisane davčne osnove pa vpliva tudi na upravičenost do socialnih transferjev, obljuba o spremembi zakona o dohodnin in hkratnem sprejetju novega zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka pa se ni uresničila, je nadaljeval.

Zbornica tudi protestira, da o povprečnih zneskih subvencij sploh ni bila obveščena in da ne more vplivati na višino izračuna, zato zahteva, da vlada sistemsko reši problematiko obdavčenja osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti in da v paketu sprejme ustrezne zakone, ob tem pa plačil za ukrepe kmetijske politike ne obravnava kot dohodkovna plačila, pač pa jim prizna funkcijo izravnalnih plačil za nadomestilo dohodka ob padcu cen kmetijskih pridelkov. KGZS skupaj s sindikatom in drugimi ustanovami vlado še poziva, naj za leto 2009 povprečnih zneskov subvencij ne vključijo v davčno osnovo iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, zavezance pa poziva, naj se pritožijo v 15 dneh. Vzorec za pritožbe so že pripravili.

Prav tako veliko skrb zbujajo pri kmetih napovedane spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, saj bi se, kot pravijo, prispevki podvojili, kmetje pa bi bili izenačeni s samostojnimi podjetniki, ki pa temeljijo zgolj na gospodarski funkciji. Po njihovem je država dolžna skrbeti za šibkejše skupine, kar kmetje so, pa tudi okoljsko funkcijo, ki jo opravljajo, mora po njihovem prevzeti v svoje breme. Kučan je poudaril, da je tako obremenjevanje kmetij nevzdržno, sindikat kmetov pa podpira druge sindikate pri zahtevi, da je 40 let delovne dobe dovolj za upokojitev. Perša pa je EU obtožil, da - čeprav se je obvezala - ne zagotavlja normalnega statusa kmetom. Opozoril je tudi, da kmetje posojila 'Ribniškega sklada' praktično ne morejo odplačevati, in dodal, da je v zadnjih petih letih samo v Pomurju usahnilo 1.257 kmetij.