Na desnem bregu Save raj za sprehajalce, na levem črna odlagališča

Problematika divjih odlagališč je ena od bolj akutnih v naši državi, saj je ključni problem, kako preprečiti odlaganje v naravi. Po besedah okoljske inšpekcije, nobena zakonodaja niti kaznovanje ne moreta spremeniti človekovega odnosa do okolja. Le brezvestna in neodgovorna oseba bo odpadke, tudi nevarne, odvrgla v naravo. Gre za neustrezno vzgojo oziroma njeno pomanjkanje.

Samo na območju Policijske uprave Ljubljana so policisti v prvih štirih mesecih letošnjega leta obravnavali 21 kršitev Uredbe o odpadkih. V lanskem letu skupaj 58. V sodelovanju s pristojnimi inšpekcijami so v letošnjem letu izvedli pet skupnih poostrenih nadzorov s področja ravnanja z različnimi odpadki. Večino prijav dobijo s strani mimoidočih, ki so opazili divje odlagališče. Včasih jih kontaktirajo tudi priče dogodka ali pa si pomagajo z videonadzornim sistemom. Vsekakor je odkrivanje storilca zahtevno, saj ti praviloma odpadke odlagajo ponoči in na lokacijah, ki so manj obiskane. To pa pomeni, da so pogosto divja odlagališča v gozdu, raznih jamah in na rečnih bregovih. To pa pomeni, da ti odpadki predstavljajo veliko nevarnost onesnaženja virov pitne vode, še posebej, če jih storilci odložijo na vodovarstvenih območjih.

Območje ob Savi pogosto mesto za črna odlagališča

Prav to se je zgodilo konec letošnjega aprila, ko je bralec med sprehodom ob Savi na ljubljanskem Brodu naletel na eno od takšnih divjih odlagališč. Že na prvi pogled je bilo jasno, da gre za odpadke, ki so del gradbene prenove in da jih je tam odvrglo eno od podjetij, ki izvaja gradbena dela. Bralec je o najdišču obvestil tako pristojno Policijo kot inšpektorat za okolje, ki je zadevo prevzelo v obravnavo, a postopek še ni zaključen. Namreč, če ni prič ali videoposnetkov, ki bi lahko razkrile storilca, preiskovalcem preostane le še odkrivanje storilca na osnovi vsebine odpadkov. A tudi to ne zagotavlja, da bodo storilcu prišli na sled. V konkretnem primeru je postopek stekel kmalu po prijavi, so nam potrdili na PU Ljubljana. Prav tako so bili o odlagališču obveščeni inšpektorat za okolje ter pristojni inšpektorji MO Ljubljana.

Če bodo storilca identificirali, bo zapor njega stekel ustrezen postopek in odgovorna oseba bo kaznovana. Žal pa se vse prepogosto zgodi, da kršitelja ne izsledijo, kar pomeni, da je breme odstranitve odloženih smeti na lastniku zemljišča, ki mu inšpektorat izda odločbo, s katero ga zaveže, da poskrbi za odvoz. Prav zaradi tega, ker so večinoma zaradi divjih odlagališč kaznovani lastniki zemljišč in ne brezvestni storilci, je vedno več ukrepanja s strani lastnikov zemljišč, da preprečijo dostop do morebitnih mest, kjer bi lahko s kombiji navozili smeti ali pa nekateri celo poskrbijo za videonadzor. 

To seveda otežuje delo kršiteljem, ne spreminja pa njihovega pogleda na odgovorno ravnanje do okolja in sočloveka. Žal smo pri korenčku in palici. Nagradi in kazni.

Med gradbeni odpadki so pogosto tudi nevarni odpadki

Na mestnem inšpektoratu so prijavo v zgornjem primeru prejeli 3. maja in jo naslednji dan odstopili v pristojno reševanje Inšpektoratu RS za okolje in prostor. Občinske inšpekcije namreč nadzirajo nelegalno odlaganje in ravnanje s komunalnimi odpadki, v konkretnem primeru pa gre za nelegalno odložene gradbene odpadke, kjer pa je pristojnost nadzora državne inšpekcije. Kot pojasnjujejo, so v letu 2020 izvedli 494 nadzorov na podlagi Zakona o varstvu okolja, v letu 2021 pa že 231. Tudi na mestnem inšpektoratu poskušajo storilca izslediti iz pregleda odpadkov, v urbanih naseljih pa tudi s pridobivanjem informacij pri stanujočih v bližini.

Za odpadke, ki jih kršitelj odloži na zemljiščih v lasti občine, je tako pristojna MOL. "Odstranjevanje nelegalno odloženih azbestnih in gradbenih odpadkov z zemljišč, ki so v lasti MOL, ter sanacijo teh odlagališč izvajamo že od leta 2009. Najbolj problematična so odlagališča na vodovarstvenih območjih, saj lahko vplivajo na kakovost pitne vode," pojasnjujejo in dodajajo, da poleg manjših odlagališč, ki se pojavljajo na novo, vsako leto očistijo tudi taka, ki predstavljajo stara bremena. Gre za večja območja, na katerih so se odpadki odlagali že desetletja. "Samo v letu 2020 smo odstranili nelegalno odložene azbestne in gradbene odpadke s šestih lokacij, azbestne odpadke z dveh lokacij in sanirali večje območje na Rakovi jelši ob parkirišču P+R. Če so azbestni in gradbeni odpadki odloženi na zemljiščih v zasebni lasti ali v lasti RS, tedaj je to v pristojnosti državnih inšpekcijskih organov."

Količina nelegalno odloženih gradbenih in nevarnih azbestnih odpadkov sicer zadnja leta upada, žal pa te problematike nikakor ne uspemo izkoreniniti. V spodnji tabeli so podatki o odstranjenih azbestnih in gradbenih odpadkih z zemljišč v lasti MOL. Lansko leto se je količina azbestnih odpadkov glede na leto 2019 več kot podvojila, količina gradbenih odpadkov pa celo potrojila.

Območje, kjer je naš bralec odkril novo odlagališče gradbenih odpadkov, je območje vodarne Jarški prod, ki je bilo v preteklosti zelo obremenjeno z nelegalnim odlaganjem odpadkov. Že leta 2006 so na MOL naredili popis nelegalnih odlagališč na tem območju in odstranili veliko starih bremen. "Ker se, žal, nelegalno odlaganje odpadkov na tem območju še vedno dogaja, smo pristopili k dodatnem zavarovanju tega občutljivega območja. V lanskem letu smo postavili štiri prometne znake za prepoved prometa in eno zapornico. V kratkem bomo postavili še eno zapornico in s tem bo dostop z vozili omogočen samo lastnikom zemljišč in ustreznim službam. Na ta način bomo dodatno zavarovali območje vodarne pred nelegalnim odlaganjem odpadkov."

Zakaj raje v naravo kot na odlagališče?

Občani MOL imamo za odpadke, ki ne sodijo v komunalne zabojnike, na voljo odlaganje v zbirnem centru Barje. To je brezplačno, od vas bo v teh epidemioloških časih zahtevalo le nekoliko več potrpljenja, saj se v zbirnem centru lahko naenkrat zadržuje omejeno število vozil, zato odlaganje in sortiranje traja dlje časa kot v ‘normalnih’ razmerah in zaradi tega občasno nastajajo daljše čakalne vrste. Tudi sicer je od marca naprej sezona povečanega obiska, ki traja do jeseni, v najbolj obiskanih mesecih pa dnevno v zbirni center pripelje več kot 1000 vozil. "Zaradi gneče in daljših čakalnih vrst za vstop v zbirni center smo na poti od krožišča do zbirnega centra za zeleni odrez, kosovne odpadke, pohištveni les in gradbene odpadke vzpostavili dodatni prostor in uporabniki, ki pripeljejo te odpadke, v zbirni center ne vstopijo. Ta dodatna lokacija ima drugačen delovni čas, in sicer od ponedeljka do sobote med 6. in 18. uro."

V javnem podjetju Voka Snaga zavračajo očitke, da je zaradi gneče v zbirnih centrih več odpadkov odloženih v naravo. "V resnici so črna odlagališča težava, ki vztraja že leta in ni povezana z daljšimi čakalnimi dobami v zbirnih centrih niti ni značilna samo za Ljubljano, pač pa za celo Slovenijo," opozarjajo in dodajajo, da večino odpadkov, ki jih najdejo na črnih odlagališčih, predstavljajo gradbeni odpadki, saj predvsem samostojni podjetniki (obrtniki) in podjetja izkoriščajo sistem, ki ne omogoča, da bi storilce ažurno in učinkovito odkrivali ter sankcionirali, in si z odlaganjem v naravi nižajo stroške. "V zbirnih centrih namreč ne sprejemamo odpadkov, ki nastajajo v gospodarskih dejavnostih. Podjetja in samostojni podjetniki morajo za gradbene odpadke poskrbeti tako, da jih predajo pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem gradbenih odpadkov ter za to plačajo," opozarjajo in dodajajo, da so črna odlagališča velik problem, vendar so za reševanje te problematike potrebni drugačni vzvodi, kjer pa ima bistveno več pristojnosti in moči država in ne občina ali komunalno podjetje.

Ko gre za zasmetenost in nepravilno odlaganje odpadkov, se je stanje v času koronavirusa izrazito poslabšalo na celotnem območju 11 občin, kjer skrbijo za ravnanje z odpadki. "V zadnjem letu je okolica zabojnikov na številnih lokacijah postala stalno črno odlagališče; teh niti ne uspemo čistiti tako hitro, kot je vnovič zasmeteno. Takšno ravnanje je z občinsko zakonodajo seveda prepovedano, za nadzor in ukrepanje oziroma sankcioniranje pa je pristojen Inšpektorat MU MOL, ki ga o nepravilnostih redno obveščamo tako mi kot občani."

Okoljski inšpektorat: veliko prijav, premalo inšpektorjev

Nadzor ravnanja z odpadki vrši inšpekcija za okolje in prostor z rednimi in izrednimi inšpekcijskimi pregledi. V ta okvir spadajo tudi nadzori nedovoljenih odlagališč odpadkov v naravi. Nadzore inšpektorji za okolje in naravo opravljano po prijavah, saj glede na njihovo število in obveznosti (opravljajo nadzor, ki ga določa več 400 predpisov) ne gre pričakovati, da bi inšpektorji sami zmogli detektirati nedovoljena odlagališča v naravi. Letno namreč inšpekcija prejme okoli 3500 do 4000 prijav, od tega se jih več kot polovica nanaša prav na področje ravnanja z odpadki (v to so všteti tudi nadzori nelegalno odloženih odpadkov). Za vse prijave imajo na voljo 56 aktivnih inšpektorjev, kar pomeni od 60 do 70 zadev na enega inšpektorja. Prav na območju, kjer je bralec odkril novo črno odlagališče, torej na območju reke Save, med Črnučami in Šentjakobom, pa je zelo veliko divjega odlaganja in posledično prijav na inšpektorat.

Čeprav so kazni znane, pa kršitelji še vedno računajo, da jih pri kaznivem dejanju ne bodo ujeli oziroma so pripravljeni tvegati. Če storilca inšpektorji ne izsledijo, potem mora odpadke odstraniti lastnik ali drugi posestnik zemljišča. "Ob tem je treba povedati, da gre odstranjevanje nezakonito odloženih odpadkov v primerih, ko ni mogoče odkriti povzročitelja, na račun nas vseh (sredstva iz proračuna), pa tudi, da se tako početje, ko odpadke odstranijo lastniki parcel oziroma država, lahko ponavlja," še dodajajo na inšpektoratu.

V tem primeru je torej palica za lastnike zemljišča korenček za kršitelje. Prav zato so na inšpekciji enotni, da so edino pravo ‘orožje’ proti divjim odlagališčem prizadevanja, da do odlaganja odpadkov sploh ne pride. V primeru rečnega brega reke Save se kršitve odlaganja – tudi nevarnih odpadkov – nadaljujejo, saj je storilce težko izslediti, zato odpadke običajno odstrani lastnik parcele oziroma druge osebe, kršitelji pa posledično pogosto nadaljujejo z nezakonitim odlaganjem odpadkov. Na inšpektoratu kot eno od možnih rešitev te problematike vidijo v tem, da bi imela vsaka lokalna skupnost (občina) lokacijo, kamor lahko občani brezplačno pripeljejo odpadni material in podobno. A to ne reši problematike tistih največjih in tudi potencialno najbolj nevarnih kršiteljev, kamor se uvrščajo obrtniki, ki se z odmetavanjem v naravo izogibajo plačilu stroškov za obdelavo teh odpadkov. 

Pri podjetju KG – EKO d.o.o., kjer se ukvarjajo tudi z odvozom in predelavo gradbenih odpadkov, so nam pojasnili, da najem kontejnerja za odpadke stane 180 evrov (brez DDV) za teden dni, tona gradbenih odpadkov pa stane približno 30 evrov. V enem zabojniku je okoli sedem ton materiala, kar pomeni okoli 210 evrov stroškov. To pa pomeni, da so za slabih 400 evrov pripravljeni tvegati kazen od 10.000 do 30.000 evrov? To res kaže na to, da se kršitelje še vedno težko izsledi ter da sta zakonodaja in nadzor premalo učinkovita.

Kaj lahko storimo državljani?

Za učinkovito ukrepanje Policije in inšpektorjev ter posledično tudi preprečevanje takega početja so zelo pomembne informacije o osebi, ki neustrezno ravna z odpadki. Zelo pomembno je, da prijavitelji pobudi za izvedbo nadzora priložijo čim več informacij in dokazil (npr. fotografija vozila, na kateri je razvidna registrska tablica), ki bodo pripomogle k odkrivanju kršitelja. Zelo učinkovita je tudi informacija ljudi, ki pokličejo 112 ali Policijo v trenutku, ko opazijo storilca. Možne so anonimne prijave in na inšpektoratu zatrjujejo, da za imena prijaviteljev v inšpekcijskih postopkih velja najstrožje varovanje.