Odločanje o spremembah financiranja zasebnih osnovnih šol prestavljeno

Zakonodajno-pravna služba DZ ocenjuje, da je predlog novele o financiranju zasebnega šolstva na več mestih ustavno vprašljiv, na določenih pa tudi protiustaven. V Zakonodajno-pravni službi (ZPS) so prepričani, da je glavna pomanjkljivost novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja stroga usmerjenosti predlagatelja k uresničitvi zelo ozko opredeljenih ciljev. Po njihovi oceni niso sorazmerni širini in naboru predlaganih sprememb zakona.

'Nižji obseg javnih sredstev posega v pravni položaj zasebnih osnovnih šol'

Predlagatelj predlaga širše in mestoma tudi nedosledne spremembe obstoječega sistema vzgoje in izobraževanja od tistih, ki jih terja odločba ustavnega sodišča, a za to ne navaja stvarno utemeljenih razlogov.

Služba je v mnenju na devetih straneh podala tudi pripombe h konkretnim členom. Glede člena, ki se nanaša na financiranje zasebnih osnovnih šol je ugotovila, da se predlagani obseg javnih sredstev za financiranje v primerjavi z dosedanjim znižuje. "Nižji obseg javnih sredstev torej posega v pravni položaj zasebnih osnovnih šol," so navedli. Ker lahko zasebne šole višje breme financiranja prenesejo na starše učencev, se poslabšuje pravni položaj učencev in staršev, na kar pa ob odločbi ustavnega sodišča niso mogli računati.

V obrazložitvi poleg tega ni pojasnjeno, kaj bi bil javni interes, ki utemeljuje poslabšanje pravnega položaja zasebnih šol ter njihovih učencev in staršev. Prav tako v obrazložitvi predloga ni razlage, zakaj predlagatelj ukinja sofinanciranje tistega dela razširjenega programa, ki je enotno določen za vse osnovne šole.

Razširjeni program po zakonu o osnovni šoli je namreč širši pojem, ki je sestavljen iz dejavnosti, ki so obvezne in enotno določene za vse šole in jih sofinancira država, so še opozorili v mnenju. Ureditev po oceni službe odpira tudi več vprašanj skladnosti s splošnim načelom enakosti pred zakonom.

Obravnavo sprememb danes preložili

Za ZPS je sporen tudi predlog, da se mora izobraževalni program zasebnih šol programsko razlikovati od programa javnih šol. To namreč onemogoča enako dostopnost storitev vsem učencem, obenem pa krni svobodo, da iz ponudbe razširjenih programov izberejo takega, ki jim najbolj ustreza.

Delitev med javno veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost, bi bila zato po njihovi oceni lahko sporna z vidika ustavne pravice so svobodnega izobraževanja. Prav tako pa bi bila lahko sporna z vidika ustavne prepovedi diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin, so ocenili v službi.

O predlogu novele naj bi sicer danes razpravljal odbor za izobraževanje. Potem ko ga je DZ v prvem branju prepoznal kot primernega za nadaljnjo obravnavo, naj bi člani odbora danes razgrnili številna dopolnila, vendar so obravnavo sprememb preložili.

Poslanska skupina SDS je namreč na predlog vložila 12 dopolnil, po katerih bi črtali spremembe, ki uvajajo razlikovanje med javno veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost. Zasebnim osnovnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe, bi zagotovili 100-odstotno financiranje programa, zasebnim glasbenim in srednjim šolam pa 85-odstotno.

Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost določbe

Po tej določbi zasebne šole dobijo 85 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost namenita za izvajanje programa javne šole. Zaradi neuresničene odločbe je predsedniku vlade Marjanu Šarcu sicer grozila že ustavna obtožba, ki so jo predlagali v SDS in SNS, a predlog v DZ ni dobil zadostne podpore.

Vladni predlog novele se je reševanja problema lotil na način, da bi obvezni del javnega programa v zasebnih šolah država financirala 100-odstotno, medtem ko njegovega razširjenega dela sploh ne bi več financirala. Kumulativno bi se sredstva za zasebne šole celo znižala.

Ravno zaradi tega noveli nasprotujejo v SDS in NSi, kjer opozarjajo, da je v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča.

Medtem ko je minister za izobraževanje Jernej Pikalo prepričan, da predlog ustrezno rešuje odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014, pa popolnega soglasja o tem ni niti v koalicijskih vrstah. Zagovarjajo ga v SD in SAB, medtem ko so v LMŠ in DeSUS napovedali, da so se pripravljeni še pogovarjati. Pomisleke o ustavnosti novele imajo tudi v SMC.

V dopolnilni predstavitvi zakona je sicer  Pikalo povedal, da sta bila njihova osnovna namena pri pripravi predloga uresničitev odločbe ustavnega sodišča in ureditev pogojev za delovanje zasebnih osnovnih šol. "V javnosti se velikokrat ponavlja, da gre za zaostrovanje, pa temu ni tako, saj gre samo za urejanje. Opažamo namreč, da se pojavljajo nekatere nedoslednosti," je dejal.

Ker so v nekaterih koalicijskih poslanskih skupinah napovedali, da bo njihova podpora predlogu odvisna ravno od mnenja zakonodajno-pravne službe, tako še ni jasno, kakšna bo usoda novele. O tem se bodo v koaliciji poskušali uskladiti.

Ministrstvo naj bi do ponedeljka pripavilo dopolnila

Po besedah poslanca SMC Branislava Rajića je mnenje zakonodajno-pravne službe DZ v večini pritrdilo ravno pomislekom, ki so jih v SMC izpostavljali že v začetku razprave. Zaradi podobnih pomislekov tudi nekaterih drugih koalicijskih partnerjev so se zato odločili, da bodo razpravo in odločanje o predlogu novele po uvodnih predstavitvah preložili. Ministrstvo naj bi, kot je dejal Rajić, nato do ponedeljka pripravilo dopolnila, s katerimi bi odgovorilo na pripombe ZPS.

Po mnenju Marka Koprivca iz SD pa se danes ni zgodilo nič dramatičnega. Zakonodajno-pravna služba je podala obširne pripombe na predlog novele. Ker so jih prejeli šele pred nekaj urami, pa si bo po njegovih besedah treba vzeti čas in na pripombe odgovoriti. oz. jih ustrezno implementirati v predlog. "Nekaj popolnoma normalnega je, da se znotraj zakonodajnega postopka zadeve lahko še spreminjajo in dopolnjujejo," je pojasnil.

V SD sicer še vedno vztrajajo, da je zakon pripravljen dobro in kakovostno, zato je po besedah Koprivca smiselno, da se pripombe vanj vključi, če bo to seveda mogoče. Odločbo ustavnega sodišča je treba izpolniti, hkrati pa tudi zavarovati javno šolstvo v Sloveniji, ki je zelo dobro in dostopno vsem, je poudaril.

Predstavniki zasebnih šol in staršev odločno proti

Predstavniki zasebnih osnovnih šol in staršev so na seji nasprotno opozorili, da takšna ureditev ni skladna z odločbo ustavnega sodišča, saj da bo financiranje zasebnih šol zmanjšala, medtem ko je ustavno sodišče zakonodajalcu naložilo, da ga mora zvišati. Poudarili so, da ustavna odločba ne loči med obveznim in razširjenim delom javnega programa, pač pa govori le o javnem programu kot celoti, ki ga je treba financirati enako kot v javnih šolah, to je 100-odstotno.

"Očitno je, da s predlogom novele ne bo ugodeno odločbi ustavnega sodišča. Vse skupaj je približno tako, kot da zdravnik napiše recept, potem pa farmacevt predloži zdravila po svoji presoji. Žalosti me, da za tako minimalno spremembo porabljamo toliko energije. Zgodilo se bo, da bomo starši prisiljeni uporabiti mednarodne inštitucije, da se odpravi ta diskriminacija," je dejal eden izmed pobudnikov ustavne presoje financiranja zasebnih šol Anton Kokalj.

Seje odbora se je udeležilo tudi okoli 20 predstavnikov Civilne iniciative Združeni starši. Ti so še pred sejo v izjavi novinarjem povedali, da bi sprejetje trenutno predlagane različice zanje pomenilo tudi do 2,5 krat višjo šolnino. Če npr. trenutno za šolanje otroka na zasebni osnovni šoli plačujejo 50 evrov, bi po novem lahko plačevali tudi 150 evrov, so opozorili. Slednje bi po opozorilu članice iniciative Mojce Košič vodilo v elitizem, saj bi si lahko zasebno šolo privoščili le še bogati. Izrazili so pričakovanje, da bo zakon umaknjen iz zakonodajnega postopka. "Gre namreč za eno veliko sprenevedanje, kar se v zreli demokraciji ne bi smelo dogajati," je dejala Košičeva.