Po tem ko so najprej trije opozicijski poslanci predsednika vlade Antona Ropa spraševali o posledicah zdravstvene reforme, uvedbi šolnin in ureditvi zborničnega sistema v skladu z evropskimi predpisi, je 26 poslank in poslancev ministre spraševalo še o drugih tematskih sklopih; med drugim o izplačilu avtorskih honorarjev ministrom, domnevnih malverzacijah ob stečajih podjetij v Mariboru ter nekaterih domnevnih podkupovalnih aferah.

Bogdan Barovič (SNS) je na ministra za finance naslovil vprašanje v zvezi z izplačilom dodatnih honorarjev ministrom in državnim uslužbencem. Po podatkih SNS namreč nekateri ministri in državni sekretarji za svoje delo oziroma usluge poleg rednega osebnega dohodka prejemajo več milijonske zneske. V 11 mesecih lanskega leta je bilo, kot je omenil Barovič, izplačanih skoraj 51 milijard tolarjev avtorskih honorarjev v vseh dejavnostih, od tega 25 milijard tolarjev v dejavnostih javnega sektorja, kar preračunano pomeni 21.000 plač v enajstih mesecih ali 2000 plač na mesec. Barovič je sicer v tem kontekstu omenil enega od ministrov, ki naj bi prejel poleg svoje plače še 18 milijonov tolarjev dodatnega honorarja, in enega od državnih sekretarjev v vladni službi, ki naj bi poleg svojega rednega osebnega dohodka prejel še 10 milijonov slovenskih tolarjev dodatnega honorarja.
Finančni minister Dušan Mramor je pojasnil, da zakon o preprečevanju korupcije funkcionarjem, ki poklicno opravljajo funkcijo, dovoljuje, da lahko opravljajo pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško kulturno in publicistično dejavnost, in zaradi tega so navedena izplačila po podatkih ministrstva zanesljivo izven neposredne proračunske porabe. Sicer pa so ministri odgovorni za izvrševanje finančnega načrta svojega ministrstva in tako so tudi odgovorni za prevzemanje obveznosti, vsi pa lahko porabijo le toliko, kot jim je zagotovljeno v finančnem načrtu. Vsekakor pri pripravi proračuna vse proračunske uporabnike še posebej omejujejo prav pri porabi izdatkov za blago in storitve, avtorski honorarji in pogodbeno delo pa spadajo v te kategorije. Nobeno ministrstvo doslej ni zahtevalo dodatnih sredstev, ki bila potrebna za navedena izplačila, tako da verjetno velika večina teh dodatnih virov dohodkov funkcionarjev, ki jih je omenjal Barovič, ne prihaja iz proračuna samega, je še pojasnil Mramor.
Ustno poslansko vprašanje Jožefa Jerovška (SDS) pristojnima ministroma za pravosodje in notranje zadeve, Ivu Bizjaku in Radu Bohincu, se je nanašalo "na veliko finančno afero mariborskih stečajnih upraviteljev". Opozicijski poslanec je ob tem omenil stečaje TAM, Elektrokovine, Metalne, Mariborskega tiska in še drugih podjetij, ko naj bi po poslančevih navedbah pri upravljanju stečajne mase prišlo do finančnih malverzacij ter se je izkazalo, da je v teh primerih šlo za "zavestno pranje denarja ter načrtovanje ropa denarja, ki je bil namenjen za stečajno maso". Oba ministra je spraševal o konkretnih ukrepih, ministra za notranje zadeve pa je še prosil, naj mu potrdi njegove neuradne informacije, da naj bi nekateri upravitelji bogato sponzorirali volilne kampanje ZLSD, LDS in da naj bi v zadnjem času celo sponzorirali Forum 21. Predstavnikoma vlade je zastavil še vprašanje v zvezi s stečajnim postopkom kmetijskega kombinata Ritoznojčan v Slovenski Bistrici, ki traja že 14 let.

Glede problemov, ki so se pojavili pri stečajnih upraviteljih v Mariboru, je minister za pravosodje Ivan Bizjak opozoril, da je ministrstvo nemudoma, ko je izvedelo za te pojave posojanja denarja s strani stečajnih upraviteljev v tvegane naložbe, zahtevalo od predsednika Okrožnega sodišča v Mariboru podrobno poročilo, ki ga pričakujejo še v tem tednu. V okviru tega poročila pričakujejo, da bodo dobili tudi podatke o zneskih posojenega denarja in o njegovi nadaljnji usodi oziroma možnostih, da se ga pridobi nazaj. Na osnovi poročila se bodo odločili za morebiti potrebne ukrepe, predvsem o tem, ali je potrebno predlagati strokovni nadzor v zvezi z delom stečajnega senata.
Notranji minister Rado Bohinc pa je v zvezi z napovedanimi poslančevimi vprašanji naročil policiji, naj pripravi poročilo. Kriminalistična policija je v zadnjih dveh letih v posameznih zadevah obravnavala šest osumljencev, ki so kot stečajni upravitelji osumljeni storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 261. členu kazenskega zakonika RS. V štirih zadevah je preiskavo zaključila in pristojnemu državnemu tožilstvu podala poročilo, v dveh zadevah pa kazensko ovadbo. Trenutno v predkazenskem postopku kriminalistična policija v eni zadevi obravnava pet osumljencev, ki so kot stečajni upravitelji osumljeni storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja prav tako po 261. členu kazenskega zakonika.
Po odredbah preiskovalnega sodnika je bilo v mesecu marcu 2004 opravljenih več hišnih preiskav, v katerih je bila zasežena obsežna poslovna dokumentacija. Kriminalistična policija intenzivno zbira obvestila, pregleduje in vrednoti poslovno dokumentacijo, predkazenski postopek usmerja okrožni državni tožilec iz Maribora, je še opozoril minister. Minister je podal pojasnilo tudi v zvezi s poslančevim vprašanjem o stečajnem postopku družbe Kmetijski kombinat Ritoznojčan iz Slovenske Bistrice. O tem postopku je policija obveščena, trenutno pa ne preiskuje nobenega suma storitve kaznivega dejanja, povezanega s to družbo.
Jerovšek z ministrovima odgovoroma ni bil zadovoljen. Očitno ne poznata problematike stečajev v Mariboru, kjer se je zapravilo in ukradlo ogromno denarja, zato tudi ne želita dati odgovora, je menil poslanec Jerovšek in je podal zahtevo, da o odgovoru ministrov na naslednji seji državni zbor opravi splošno razpravo. O tem predlogu bodo poslanke in poslanci odločali v torek pozno zvečer, v okviru glasovanj.
Franc Pukšič (SDS) se je dotaknil afere poskusa podkupovanja poslanca SDS Pavla Ruparja iz leta 1996. Ob poskusu podkupovanja je bila posneta tudi kaseta, ki je bila kasneje oddana kriminalistom in naj bi jo preverili v Belgiji. Tako je na ministra za notranje zadeve Rada Bohinca med drugim naslovil vprašanje, kakšne so bile ugotovitve analize posnetkov kasete, kdo jih je obravnaval in kakšno je bilo poročilo kranjskih kriminalistov v predkazenskem postopku. Minister Bohinc mu je pojasnil, da kasete, s posnetkom domnevnega podkupovanja, niso posredovali v analizo v tujino, saj za to ni bilo nikakršnih, niti forenzičnih niti fonetičnih razlogov. Kriminalistična služba je nato na okrožno državno tožilstvo poslano pisno poročilo, skupaj z njim pa so državnemu tožilstvu posredovali tudi omenjeno kaseto. Po informacijah, ki jih ima policija, je državno tožilstvo na podlagi zbranih obvestil ocenilo, da ni podlage za uradno pregonljiva kazniva dejanja, je še pojasnil Bohinc. Dodal je, da se je preiskovalni postopek zaključil že leta 1997. Ker Pukšič z odgovorom ni bil zadovoljen, je zahteval, da državni zbor na naslednji seji o odgovoru opravi razpravo.
Poslanca NSi Ivana Mamiča je zmotil slovenski sistem cestninjenja, saj je t.i. odprti sistem nepravičen. Zato je na ministra za promet Jakoba Presečnika naslovil vprašanje, kakšen bo sistem cestninjenja za vozila po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, zlasti glede višin in načina obračunavanja za tovorna vozila. V zvezi s tem mu je Presečnik pojasnil, da se v EU pripravljata dve direktivi, in sicer o interoparabilnosti o elektronskem sistemu cestninjenja v EU in o zaračunavanju stroškov za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila. Prva govori o tehnični, proceduralni in formalni pravni kompatibilnosti bodočih sistemov elektronskega cestninjenja v EU in bo predvidoma sprejeta do 1. maja. Druga, tako imenovana Euro vinjeta, pa je bila po ministrovih besedah pripravljena za sprejem na svetu ministrov za transport že 9. marca, vendar zaradi mnogih zadržkov ni bila sprejeta. Kljub temu pa naj bi skušali omenjeno direktivo sprejeti do 1. maja, je še pojasnil minister. Tako naj bi po dosedanjih predvidevanjih do 1. julija 2006 pripravili ustrezno standardizacija, do začetka leta 2009 pa naj bi bila elektronska oprema obvezna za tovorna vozila in avtobuse. Države članice in avtocestni operaterji bodo lahko opremo in servis nudili že prej, pilotske projekte pa naj bi v Sloveniji uvedli v letih 2004 in 2005, dokončno uveljavili do vključno leta 2008.