Obsojenci v mariborskem zaporu zaradi 'nevzdržnih razmer' zagrozili z gladovno stavko

Potem ko je obsojenec v eni od celic Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor zažgal vzmetnico, požar pa so pravočasno pogasili pravosodni policisti, smo v uredništvo prejeli elektronsko sporočilo obsojencev z zaprtega oddelka, v katerem trdijo, da je šlo pri incidentu za opozorilo zaradi nevzdržnih bivalnih razmer.

"Na 20 kvadratnih metrih se nahaja šest obsojencev ali več. Zajtrk je ob 6.45 (kruh in pašteta, čaj), tisti, ki niso sposobni za delo ali ki jim zavod ne nudi dela, do kosila čakamo 7 do 8 ur. Pedagoška služba ne sodeluje z zaporniki. Večina zapornikov, 80 odstotkov, je na terapiji, od psihiatrov dobivajo neomejene količine tablet. Za obsojence bolnike, ki pridejo z zdravljenja, nimajo primernih bivalnih prostorov ...," so opisali stanje.

Če se razmere ne bodo izboljšale, so napovedali, da bodo nehali hoditi na delo in začeli gladovno stavkati.

Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij: Ni šlo za kolektivno načrtovan dogodek

Na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij so najprej pojasnili incident, ki se je v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor zgodil 7. decembra, in zanikali, da bi šlo za kolektivno načrtovan dogodek. "Požar je bil povzročen brez sodelovanja drugih zaprtih oseb, saj je bil obsojenec v prostoru nameščen sam. Pravosodni policisti so se hitro odzvali na izredni dogodek in požar pred prihodom gasilcev uspešno pogasili. Za požar so bile po naših informacijah ključne predvsem osebne okoliščine konkretnega obsojenca in ni šlo za kolektivno načrtovan dogodek," so zapisali.

Na prezasedenost zaporov opozarjajo že dlje časa. "Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor je trenutno zaseden 119 %. Kot vsi drugi moški zapori v Sloveniji je prezaseden in na to stanje že nekaj časa opozarjamo. Ocenjujemo, da bi lahko prezasedenost moških zaporov dolgoročno reševali le z novogradnjo zapora v Ljubljani. Kratkoročne rešitve so premeščanje zaprtih oseb z bolj zasedenih na manj zasedene lokacije, kar pa je v danih razmerah pomanjkanja dodatnih kapacitet težavno." Navedbe, po katerih bi bili zaprtim osebam na voljo le trije kvadratni metri ali manj bivalnega prostora, pa kljub temu ne držijo, so poudarili.

Urnik obrokov je določen v dnevnem redu zavoda. "Ob 6. uri v zavodu poteka bujenje, po tem poteka delitev zajtrka, od 10.30 je v več skupinah malica za obsojence, ki delajo, od 13.30 ure pa kosilo, prav tako v več skupinah."

Zelo pomemben vidik obravnave zaprtih oseb je delo, zato si na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij prizadevajo, da bi ga omogočili čim večjemu številu zaprtih oseb, ki so za to sposobne. Iz Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) izhaja, da je obsojencu, ki je zmožen za delo, treba omogočiti delo v skladu z možnostmi zavoda. Za obsojenca, ki ni sposoben za redno delo, mora zavod v okviru možnosti zagotoviti delovno terapijo. "Delo obsojenca mora omogočiti ohranjevanje, pridobivanje in povečanje njegovih strokovnih sposobnosti, da bi se po prestani kazni laže vključil v življenje na prostosti. Poseben poudarek dajemo pridobivanju izkušenj, širjenju zaposlitvenih kompetenc ter oblikovanju pozitivnega odnosa do dela kot osnovo uspešne vključitve v družbo po prestani kazni. Pri napotitvi na delo obsojenca je ključnega pomena pridobitev delovnih navad. Pri obsojencih je namreč pogosto prisotna slabša koncentracija in motivacija za delo, še posebej aktivna prizadevanja za vključevanje v delo pa so potrebna pri tistih, ki imajo težave z uživanjem prepovedanih drog," so pojasnili.

"Pavšalne navedbe", da pedagoška služba v zavodu ne sodeluje z zaporniki, na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij zavračajo. Vsak obsojenec ima v skladu z ZIKS-1 namreč opredeljen osebni načrt, ki je individualiziran program prestajanja kazni zapora. Izdela se na podlagi ocene potreb in tveganj obsojenca za čas prestajanja kazni zapora in po odpustu, s ciljem, da se ga usposobi za življenje na prostosti, v skladu z družbenimi normami in odpravo tveganj ponavljanja kaznivih dejanj. "Strokovni delavci pripravljajo osebni načrt obsojenca in vodijo njegovo realizacijo, organizirajo in vodijo skupinske in individualne programe za obsojence ter sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju vseh ostalih ukrepov, s katerimi se poskuša doseči boljšo vključitev obsojencev v družbeno skupnost."

Glede zdravstvene oskrbe za zaprte osebe v ZPKZ Maribor pa so pojasnili, da jo izvaja Zdravstveni dom Maribor. Vsi zapori v Sloveniji so namreč vključeni v javno zdravstveno mrežo, kar pomeni, da regionalni zdravstveni domovi zagotavljajo zdravstveno oskrbo na primarni ravni. Na podlagi napotnice zdravnika se zaprte osebe spremlja tudi v zunanje zdravstvene ustanove. Zdravstvena obravnava zaprtih oseb je v pristojnosti zdravnika regionalnega zdravstvenega doma, ki obsojencu predpiše zdravila, ki jih mora ta prejemati. Skladno s predpisi mora vsak zavod imeti tudi ustrezno opremljeno bolniško sobo, v kateri bivajo in se zdravijo obsojenci.